Okoli 20 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je danes z manifestacijo pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani izrazilo solidarnost do delavcev, sindikatov in upokojencev Grčije. "S tem se želimo pridružiti tistim opozorilom, da odločitve inštitucij EU, niso prave. Peljejo v revščino, kaznujejo tiste, ki za krizo, tudi v Grčiji, niso prav nič krivi," je opozoril Semolič.
Napačni odgovori na krizo
Prepričan je, da pot zniževanja delavskih pravic, zniževanja pokojnin, zniževanja nekaterih klasičnih delavskih pravic, ni pravi odgovor na krizo, ki pretresa Grčijo in EU. To je sicer pot, ki grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam, njihovim delavcem.
Izpostavil je, da so protesti v zadnjem času opozorilo tistim, ki vodijo Evropsko centralno banko (ECB), Mednarodni denarni sklad, Evropsko komisijo, da so njihove odločitve slabe, da ne bodo pripeljale držav iz krize. "Tisto, kar potrebujejo tudi grški delavci, so nova delovna mesta. Grčija potrebuje gospodarsko rast, socialne pravice. Tisto, kar je narobe v EU, je, da vidijo v standardu delavcev, njihovih socialnih pravicah grožnjo gospodarskega razvoja," je opozoril Semolič.
Ob tem je dodal, da nihče pri spremembah v Grčiji, ne postavlja pogoja, kako znižati vojaški proračun, ki da je dokazljivo največji v Evropi.
"Standarden pristop velikih inštitucij"
Semolič meni, da so se politiki ob začetku pošiljanja pomoči Grčiji najprej trudili pokazati, da so v tej državi lenobe, da imajo delavci preveč pravic, da živijo predobro. "To je standarden pristop velikih evropskih inštitucij. Tako je tudi v Sloveniji. Tu zahtevajo, da začnemo plačevati šolnine, znižanje odpravnin, lažje odpuščanje ... Ker želijo sporočiti, da živimo predobro," je dejal.
Grčijo so v krizo pripeljale tudi špekulacije bonitetnih hiš, ki pa ostajajo nedotakljive. V krizo so to državo pripeljale tudi francoske in nemške bank s špekulativnimi nakupi grških obveznic, je kritičen Semolič.
Prepričan pa je tudi, da je temeljni konflikt v prerazporejanju kapitala, ki je šel vedno v smeri kapitala in ne dela. "Ta premik je v Evropi, na globalni ravni, potreben," je še dejal.
"V trenutku, ko politiki pritiskajo na nas, da je treba privarčevati 800 milijonov evrov, je naš odgovor ne. Ni potrebe," pa je po poročanju Financ odgovoril na vprašanje, ali bi morala Slovenija še naprej pomagati obubožani Grčiji. Denar je treba vzeti pri bogatejšem sloju, ne pa z levo roko pošiljati denar po Evropi in v Grčijo, saj delavci od teh milijard ne bodo imeli nič, je še menil Semolič.
V hudih težavah
Grčija se je v minulih letih znašla v hudih dolžniških težavah, zato je morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. V zameno za to je morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim grški državljani ostro nasprotujejo. Svojo jezo so večkrat izrazili tudi na grških ulicah.
Napoved Dun&Bradstreeta: EU glavna ovira za svetovno rast v 2012
Prvi program pomoči Grčiji, dogovorjen maja 2010, v treh letih predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil državi, drugi program pomoči pa 130 milijard evrov javnih sredstev in delen odpis dolgov pri zasebnih upnikih.
Finančni ministri držav območja evra so v četrtek ugotovili, da je Grčija v zadnjih tednih dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju dogovorjenih zavez na področju varčevalnih in reformnih ukrepov, da pa je dokončna odločitev o drugem programu pomoči odvisna od uspeha odpisa dolga s strani zasebnih upnikov.
