Minister Andrej Vizjak je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da so z novo socialno zakonodajo prevzeli tudi vse težave njenega uvajanja. Čeprav ocenjuje, da je bila implementacija sistema "premalo domišljena", pa je sama zakonodaja po njegovih besedah dobro zastavljena, saj povečuje preglednost in preprečuje kopičenje in neupravičeno izkoriščenje posameznih pravic. Zagotovil je, da bo za ministrstvo prioriteta čimprejšnja izdaja vseh odločb in zagotovitev rednih izplačil. Tako bo, kot je dejal, približno 7500 novih upravičencev izplačila prejelo v ponedeljek, še več pa naj bi jih sredstva dobilo 15. in 21. marca.
Minister se zaveda, da bo nova zakonodaja pri tistih, ki jim jemlje nekatere pravice, povzročila še "ogromno revolta" in "na deset tisoče pritožb", vendar pa opozarja, da sam ne more prevzeti odgovornosti za projekt, ki ga je prevzel od prejšnje vlade. Do morebitnih sprememb sistema bi lahko po njegovem mnenju prišlo šele po evalvaciji učinkov, najverjetneje proti koncu leta.
Pri prenovi delovne zakonodaje v ospredju načelo varne prožnosti
Kot drugo prioriteto za letošnje leto je minister izpostavil prenovo ZDR. V ospredju bo, kot je dejal, načelo varne prožnosti, obenem pa nameravajo uvesti tudi sklad za odpravnine, pri katerem pa bo morala po Vizjakovih besedah finančno sodelovati tudi država. Konkretnih predlogov sprememb ZDR minister ni želel navesti, saj meni, da bi bilo to pred posvetovanji s socialnimi partnerji "samomorilsko". Po načrtu naj bi vlada prenovljeno delovno zakonodajo sprejela do konca tega leta.
Ministrstvo za delo namerava letos spremeniti tudi zakon o inšpekciji dela, s katerim nameravajo povečati učinkovitost inšpekcijskih služb. Na področju družine bo ključna usoda družinskega zakonika na referendumu; če bo potrjen, bodo morali po Vizjakovih besedah sprejeti niz podzakonskih aktov. Na socialnem področju bo ministrstvo za delo z ministrstvom za zdravje nadaljevalo usklajevanje zakona o dolgotrajni oskrbi, načrtujejo pa tudi sprejetje nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2020, v katerem naj bi med drugim podprli neinstitucionalno varstvo starejših. Na področju direktorata za invalide bo v ospredju določitev kvote pri zaposlovanju invalidov.
Glavni cilj - ustaviti rast brezposelnosti
Na področju trga dela bo po besedah državne sekretarke Patricie Čular glavni cilj ustavitev rasti števila brezposelnih. V letošnjem letu nameravajo dati poseben poudarek spodbujanju zaposlovanja mladih in starejših ter prenosu znanja med starejšimi in mlajšimi v obliki mentorskih shem. Čularjeva je napovedala tudi prenovo zavoda za zaposlovanje, po kateri bi se ta hitreje odzival na nastali položaj in postal bolj tržno usmerjen.
Aktivne politike zaposlovanja bodo čim bolj prilagajali gospodarstvu, in sicer s ciljem, da se brezposelni čim prej vključi v delovni proces. Razmerje, po katerem odpade 30 odstotkov sredstev za aktivne politike zaposlovanja, za pasivne politike (nadomestila za brezposelnost in podobno) pa 70 odstotkov, nameravajo do konca mandata spraviti vsaj na razmerje 50:50. Pri tem bodo največ pozornosti namenili krepitvi javnih del, ki jih želijo bolje prilagoditi tako gospodarstvu kot lokalnemu okolju, obenem pa bodo nadaljevali projekte izobraževanja zaposlenih, spodbujanja samozaposlenih in socialnega podjetništva. Minister Vizjak je ob tem kot pomemben instrument izpostavil tudi kadrovske štipendije, ki pa da menda med delodajalci žal niso naletele na ustrezen odziv.
