"Menim, da je bil naš model, ki je slonel izključno na posojilih, prenesen še iz časov, ko kapitala sploh še nismo poznali. Profesor Ribnikar je nekoč povedal, da so banke v nekdanji Jugoslaviji prihajale do lastnih sredstev z inflacijo. Zadolževale so se pri bankah, zaradi inflacije vrnile precej manj in tako oblikovale lastna sredstva. Ko smo po letu 1990 začeli ustanavljati podjetja, je obveljala logika: namesto lastnikov podjetij - lastniki namreč imajo kapital - smo imeli dolžnike, ti gradijo na posojilih. Inflacija se je znižala, banke so kreditirale intenzivno, posojila so rasla in šele z letom 2008, ko je izbruhnila kriza, se je to zelo spremenilo. In legitimno je vprašanje, kaj je delal nadzornik, da je dopuščal tako veliko rast posojil. Vendar boste morali to vprašanje postaviti vsem nadzornikom po svetu, pa tudi akademikom, ki so z modeli dokazovali, kako smo z novim modelom financ obvladali finančno stabilnost. In morda tudi novinarjem, ki ste slavili bogataše in sestavljali lestvice najbogatejših."
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, za Finance.
***
Slovenski bančni sektor, predvsem tisti, ki je v nacionalnem interesu ostal v pretežni državni lasti, ima velike težave z izgubami zaradi slabih zavarovanj kreditov in zaradi odpisov terjatev pri številnih podjetjih, ki so končala v stečaju. Na drugi strani pa je čez noč slovenski bančni sektor postal precej konzervativen pri kreditiranju, tako, da ima precejšen del gospodarstva težave, ker ne dobi dovolj sredstev niti za svoj nadaljnji razvoj. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pa meni, da je temu botrovalo dejstvo, da so v preteklosti banke delovale po principih, ki so bili značilni za pred osamosvojitvene socialistične čase.
Prejšnje komentirane izjave dneva najdete v temi Neobjektivno.
