NSi je predlog sprememb ustave v ponedeljek posredoval predsedniku DZ Gregorju Virantu, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Tonin. Po njegovih besedah je najbolj drzen predlog za spremembo 103. člena ustave, ki govori o volitvah predsednika republike. V NSi menijo, da je ureditev nekoliko nenavadna glede na pristojnosti predsednika republike. Zato predlagajo, da bi predsednika republike volili posredno v DZ, in sicer z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. S tem bi po Toninovih besedah povečali politično stabilnost v državi, saj bi se predsednik republike lahko tudi v letu pred volitvami posvečal svojemu delu in ne volilni kampanji.

Tonin je napovedal podporo predlogu SDS za spremembo ustave od 110. do 119. člena, s čimer bi se postopek imenovanja vlade skrajšal na eno fazo. V stranki pa podpirajo tudi predlog civilne pobude Ustavimo zadolževanje Slovenije, po katerem bi se zlato pravilo zapisalo v ustavo.+ Predlagajo tudi spremembo 90. člena ustave, s čimer bi politiki nekoliko omejili možnost predlaganja referenduma. Po novem bi tako lahko referendum predlagalo ali 60 poslancev ali pa 40.000 volivcev, predlagajo v NSi.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Zavzemajo se za ukinitev državnega sveta, ki je po Toninovih besedah invaliden drugi dom brez pravih pristojnosti. Sprememba ustave od 96. do 101. člena bi po predlogu NSi pomenila ukinitev državnega sveta s koncem tega mandata. Glede sodniškega mandata pa v NSi predlagajo uvedbo poskusnega sodniškega mandata, za kar so se po Toninovih besedah zavzemali že v volilni kampanji. Poleg tega v NSi predlagajo spremembo 53. člena ustave, ki govori o zakonski zvezi in varovanju družine. V ustavo naj bi se na njihov predlog tako zapisalo, da država posebej varuje velike družine. Ustava naj bi predpisala sprejem posebnega zakona, kjer se bodo opredelile pravice in ugodnosti za večje družine, je pojasnil vodja poslancev NSi.

Tudi Lista Virant s predlogi sprememb

Lista Virant je Virantu posredovala predlog sedmih ustavnih sprememb in predlog spremembe volilne zakonodaje. Predlagajo ukinitev državnega sveta in poslanske imunitete. Zavzemajo se še za spremembe ustave glede referenduma, ustavnega sodišča, imenovanja vlade in sodniškega mandata ter zapis fiskalnega pravila v ustavo. V Listi Virant predlagajo spremembo 90. člena ustave tako, da se predpiše minimalno udeležbo na referendumu za uveljavitev referendumske odločitve. Poleg tega bi po tem predlogu referendum lahko zahtevali samo volivci, izključili pa bi tudi možnost referenduma za določene segmente (npr. varstvo človekovih pravic).

Predlagajo spremembo glede pristojnosti ustavnega sodišča, in sicer spremembo 160., 161., in 162. člena ustave. Sprememba bi ustavnemu sodišču omogočila učinkovito uresničevanje funkcije varuha ustave ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za dopolnjevanje, prenos in črtanje nekaterih njegovih pristojnosti. Glede imenovanja vlade predlagajo uvedbo enofaznega postopka. Skladno s predlaganimi rešitvami se bo hkrati z izvolitvijo novega predsednika vlade odločalo tudi o listi kandidatov za ministre. Predlagatelji konstruktivne nezaupnice bodo morali oblikovati celovit predlog nove vlade, so zapisali v predlogu.

Lista Virant (foto: Bojan Velikonja)

Med predlogi ustavnih sprememb je tudi novo fiskalno pravilo. V Listi Virant menijo, da je bolj kot postavitev zgornje meje javnega dolga pomembno postaviti zahtevo o nujnosti letne izravnanosti proračuna ter zagotoviti proticiklični učinek. Vlado je namreč treba prisiliti, da se s problemom ukvarja vsako leto sproti, in načelo izravnanega proračuna jo po mnenju Liste Virant sili v to. V Listi Virant se zavzemajo za spremembo ustave, s katero bi ukinili državni svet. Predlagajo ukinitev imunitete poslancev, in sicer s črtanjem 83. člena ustave. Tako se ukine tako procesna kot tudi "materialna" imuniteta, so zapisali v predlogu.

S spremembo 129. člena ustave predlagajo uvedbo dvoletne poizkusne dobe sodnikov. Po preteku tega obdobja sodnike v trajni mandat voli sodni svet, kar po mnenju Liste Virant pomeni depolitizacijo sodnikov. Poleg naštetih ustavnih sprememb predlagajo tudi spremembo zakona o volitvah v DZ, in sicer ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.

Stranka SD bi omejila referendume

V SD se zavzemajo za spremembe ustave, s katerimi bi omejili množično vlaganje referendumskih zahtev in razbremenili ustavno sodišče. Glede zlatega pravila pa predlagajo razmislek o smiselnosti umestitve v ustavo oz. zakonodajo, je v dopisu Virantu zapisal vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Po mnenju SD temeljitejšo strokovno razpravo ter skupen razmislek parlamentarnih političnih strank, ali je mogoče s spremembami ustave uveljaviti boljše rešitve, terjajo vprašanja sprememb referendumske ureditve, zlatega pravila in pristojnosti ustavnega sodišča.

V poslanski skupini SD se zavzemajo za takšno ustavno ureditev, ki bi na razumen način omejila množično vlaganje referendumskih zahtev, kar v zadnjih letih povzroča veliko različnih negativnih posledic za našo družbo in državo, je v dopisu zapisal Veber. Glede zlatega oz. fiskalnega pravila predlagajo, naj predvsem ustavnopravna in ekonomska stroka skušata poiskati skupne rešitve, zlasti kar zadeva odprta vprašanja glede smiselnosti, primernosti in načina umestitve zlatega pravila v ustavno oziroma zakonsko materijo.

Veber (foto: Luka Cjuha)

V SD podpirajo ideje o razbremenitvi in posledično učinkovitejšem delovanju ustavnega sodišča, "ki predstavlja varuha ustavnosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin". Prepričani so, da je bil že v preteklem mandatu tozadevno vložen strokovno zelo dodelan predlog, ki žal ni dobil zadostne politične podpore. Ustavnih določil, ki urejajo volilni sistem, po mnenju poslanske skupine SD ne gre spreminjati. Predčasne volitve v DZ so ovrgle različne teze, da naš volilni sistem onemogoča izvolitev novih strank oziroma list, večjega števila žensk ter večjega števila na novo izvoljenih poslank oziroma poslancev, je še zapisal Veber.

V SD sicer niso naklonjeni že vloženemu predlogu za ustavno spremembo, s katero bi skrajšali postopke imenovanja vlade. Kot je v ponedeljek pojasnil Veber, niso naklonjeni spremembam, ki bi posegale v pristojnost državnega zbora glede imenovanja vlade. SD tudi sicer ni naklonjen spreminjanju ustave, če pa že, res na "izjemno tehtnih argumentih".

Za večje pristojnosti predsednika republike

V Pozitivni Sloveniji (PS) predlagajo spremembe ustave glede referenduma, ustavnega sodišča, državnega sveta, imenovanja sodnikov in pristojnosti predsednika republike. Poleg navedenih sprememb pa bi moral DZ v tem mandatu obravnavati tudi že napovedano umestitev fiskalnega pravila v ustavo, je zapisal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Glede državnega sveta v stranki predlagajo, da se ohrani, vendar naj v skladu z reorganizacijo lokalne samouprave s spremembo ustave postane predstavnik lokalnih interesov. V državnem svetu bi sodelovali le predstavniki pokrajin oziroma občin. Po predlogu PS bi državni svet odločal predvsem o vprašanjih, ki so posebnega pomena z vidika lokalnih in regionalnih interesov, da se ne bi podvajal z DZ.

Möderndorfer (foto: Jaka Gasar)

V PS zagovarjajo ohranitev trajnega sodniškega mandata, ki predstavlja največjo garancijo sodnikove neodvisnosti. Da bi se bolj približali ureditvam v tujini in da bi zagotovili še manjši vpliv politike na izvolitev sodnikov, pa predlagajo spremembo ustave, po kateri bi na predlog sodnega sveta sodnike imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. S spremembami 107. in 81. člena ustave pa predlagajo večje pristojnosti predsednika republike pri razpustu DZ. Pri tej spremembi bi se naslonili na restriktivnejše primerjalne ureditve, v skladu s katerimi ne zadostuje zgolj (politična) presoja predsednika, da so podani pogoji za razpust DZ, ampak ustava vnaprej določa procesne in vsebinske pogoje, ki morajo biti podani v takšnem primeru, so zapisali.

V največji poslanski skupini predlagajo tudi obravnavo dveh predlogov za spremembo ustave iz preteklega mandata. To pa je sprememba 160., 161. in 162. člena ustave, ki pomeni sistemsko preureditev pristojnosti ustavnega sodišča. Predlog kljub strinjanju ustavnega sodišča in strokovne javnosti ni dobil podpore, je spomnil vodja poslancev PS. Drugi predlog iz prejšnjega mandata, ki bi ga morali po mnenju PS tudi obravnavati, pa je sprememba ustave, na podlagi katere bi razpis referenduma lahko zahtevali samo volivci. Za določene primere oz. zakone pa bi po tem predlogu z ustavo že vnaprej izključili možnost referendumskega odločanja, so pojasnili v PS.

Stranka SDS poslala 15 dodatnih predlogov

V SDS so Virantu poleg že vloženega predloga za ustavno spremembo postopka imenovanja vlade poslali dodatnih 15 predlogov za spremembo ustave. Poleg reforme sodstva, spremembe referendumske odločitve in ukinitve državnega sveta predlagajo prepoved poveličevanja totalitarizmov, na medijskem področju pa prepoved monopolov. Kot je v dopisu zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, predlagajo, da se ustavna določila o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni dopolnijo s prepovedjo javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov. V okviru referendumskih odločitev predlagajo, da brez referenduma ne bo mogoče spremeniti odločitve, ki je bila prav tako sprejeta z referendumom. V SDS tudi predlagajo, da bi ustavne sodnike imenoval DZ z dvotretjinsko večino.

Tanko (foto: Luka Cjuha)

Poleg tega se zavzemajo še za ukinitev trajnega sodniškega mandata in predlagajo uvedbo osemletnega poskusnega mandata sodnikov, po preteku te dobe pa lahko sodnik dobi trajni mandat. Glede predčasnih volitev predlagajo, da bi se DZ lahko samorazpustil. Z obrazloženim predlogom pa bi razpustitev DZ lahko predlagala vlada ali najmanj 20 poslancev. O samorazpustitvi bi se glasovalo z večino glasov poslancev, medtem ko bi bilo glasovanje javno z javnim izrekanjem vsakega poslanca. Po predlogu SDS bi bile predčasne volitve najkasneje dva meseca po razpustu DZ. V okviru reforme šolstva SDS predlaga tudi predlaga spremembo ustave, naj obvezno izobraževanje poleg osnovne šole zajema še izobraževanje v enem od srednješolskih programov.

Pri predlogu v zvezi z odgovornim odnosom do okolja SDS želi v ustavo dodati novo poglavje prostorska in okoljska razmerja, zavzemajo pa se tudi za izobraževanje v smeri trajnostnega razvoja. Glede uvedbe t. i. zlatega pravila so poslanci SDS zapisali, da bodo pri predlogih za omejitev deleža javne porabe in zadolževanja sledili usklajenemu predlogu, ki ga bodo na osnovi osnutka vlade uskladile parlamentarne stranke. Pri odgovornem ravnanju z lastnino pa SDS predlaga ustavno spremembo, da so vsak lastnik in gospodarski subjekt v skladu s svojimi možnostmi pod enakimi pogoji dolžni prispevati za skupne potrebe.

V tretjem poglavju ustave Gospodarska in socialna razmerja pa se SDS zavzema za dodatne tri člene. Poleg predloga za uporabo novih rešitev in dosežkov predlagajo še dopolnitvi, da ima vsaka starejša oseba pravico do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju, vsak državljan oziroma gospodinjstvo pa da ima pravico do dostopa do interneta.