Dodal je, da se zavedajo finančnih omejitev zaradi krize, vendar so prepričani, da se tudi v teh okvirih da reševati probleme; z določanjem prioritet, drugačnim sistemom nabave opreme in drugačnim pristopom k njenemu vzdrževanju. Upajo, da bo prevladala politična volja, da se bo vsaj "najnujnejše primere saniralo".

Bremena krize ne čutijo vsi enako

Ko so policisti poklicani na nujno nalogo, to tudi vedno opravijo, vendar pa z "vedno bolj slabimi sredstvi, pod vedno slabšimi pogoji in za vedno slabše plačilo", je opozoril Petrovič. Kot je dejal, so se pripravljeni pogovarjati tudi o tem, kako kakšno od stvari racionalizirati, vendar pa pri tem ne sme trpeti operativno delo policije in varnost policistov.

V sindikatu tudi ugotavljajo, da bremena krize v javni upravi ne čutijo vsi enako, da nekateri deli javnega sektorja razpolagajo s sodobno opremo, zaposlenim pa se izplačuje dodatke, ki presegajo plače v policiji. To, da osnovno opremo, kot so neprebojni jopiči ali računalniki, dobivajo iz drugih resorjev, pa po njihovem pomeni, da so drugorazredni javni uslužbenci.

Predstavniki sindikata so novinarjem pokazali tudi fotografije, ki pričajo o dotrajanosti policijske opreme, prostorov in objektov.

80 odstotkov vseh objektov policije zgrajenih pred letom 2000

Po besedah Boruta Jakopina je kar 80 odstotkov vseh objektov policije zgrajenih pred letom 2000. Samo v letošnjem letu bi za njihovo vzdrževanje in osnovna popravila potrebovali milijon evrov. Objektov, ki bi bili potrebni prenove, je veliko, pravijo v sindikatu, denar pa je predviden le za dve investiciji, Policijsko upravo Koper in Nacionalni forenzični laboratorij.

Tudi pohištvo je v veliki večini policijskih enot dotrajano in ni bilo zamenjano vse od izgradnje objekta, tudi več kot 20 let, opozarjajo v sindikatu. Kot enega od primerov je Jakopin navedel omare z orožjem in strelivom, za katere se policisti pritožujejo, da marsikje že ne ustrezajo standardom in se jih ne da zakleniti.

Kot je pojasnil Jakopin, je najstarejše belo-modro partuljno vozilo v policiji iz leta 1993, najstarejše intervencijsko vozilo pa iz leta 1998. Povprečna starost vozil je sicer nekaj manj kot šest let pri patruljnih oz. 5,6 leta pri intervencijskih vozilih, v povprečju pa imajo prevoženih okrog 150.000 kilometrov. Pri tem v sindikatu poudarjajo, da vozilo za policista ni luksuz, ampak delovno sredstvo.

Po podatkih, ki jih je navedel Aleksander Žnidarko, se ob tem srečujejo še s kadrovskim mankom. Največ policistov primanjkuje na področjih splošnih policijskih nalog in prometa. Poleg tega v enotah ni nadomestnih zaposlitev, vse pogosteje prihaja do preobremenjenosti zaposlenih, Slovenija pa se že sedaj s 27 policisti na 10.000 prebivalcev uvršča pod evropsko povprečje, ki je 30 policistov na 10.000 prebivalcev.

V sindikatu so danes opozorili še na nizke plače policistov. Najnižja izplačana bruto plača policista, ki je izpolnil celotno mesečno delovno obveznost, z dodatki je za lanski december znašala 1019,28 evra (neto 716 evrov).

Vodstvo policije pa je sporočilo, da se zaveda, v kakšnih slabih pogojih in s kakšnimi delovnimi sredstvi policija opravlja svoje delo, zato podpira opozorila sindikatov in si tudi samo prizadeva za boljšo opremljenost in pogoje delovanja policistov.

Kot so zapisali, se policisti kljub recesiji, finančnim in kadrovskim omejitvam, realnemu znižanju plač, tehničnim problemom, s katerimi se ukvarjajo, "z veliko energije, delovno vnemo in napori" trudijo, da se slabo materialno tehnično stanje ne odraža pri zagotavljanju varnosti državljanov in državljank.

Po navedbah vodstva policije so organiziranost delovanja policije že lani začeli prilagajati z iskanjem notranjih rezerv in drugimi projekti. Zavedajo se, da bodo morali tudi v naslednjih letih na vseh področjih iskati notranje rezerve, vseeno pa pričakujejo, da bo policija iz proračuna dobila nujno potrebna sredstva za nemoteno varno delo policistov na terenu.