Pregled dosežkov devete vlade so tako pripravili v uradu za komuniciranje in ga tudi objavili na vladni spletni strani: poleg ukrepov za blažitev posledic gospodarske in finančne krize ter nekaterih strukturnih reform so za zgodovinske dosežke devete vlade označili še reševanje spora s Hrvaško in statusa izbrisanih, dvig sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ter ureditve problema dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem.

Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača, ki je bil ob začetku mandata imenovan za predsednika kadrovsko-akreditacijskega sveta - vlada ga je ustanovila kot posvetovalno telo pri predlogih ministrov za člane nadzornih svetov in uprav podjetij v večinski državni lasti - je imela Pahorjeva ekipa največ težav s samim vodenjem vlade. "Osrednji problem so bila nesoglasja med člani vlade. Nikomur ni uspelo umiriti ta nasprotja. Pravi ljudje so se morda znašli na napačnih mestih, tako da je bila že sama porazdelitev funkcij problematična. In to je privedlo do notranjih konfliktov," meni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete. Da ni prišlo do uresničitve nekaterih potrebnih strukturnih reform, je po Kovačevih besedah kriva tudi politična nezrelost Pahorjeve vlade. "Kar koli je pripravila, je bilo blokirano zaradi notranjih nasprotij ali ustavljeno od zunaj," dodaja Kovač.

Da bodo spori in nesoglasja zaznamovali mandat levosredinske vlade, so pokazali že prvi tedni njenega vladanja. Potem ko je Pahor v svoj kabinet za posebnega odposlanca imenoval Dimitrija Rupla, je že po dveh tednih od imenovanja vlade odstopil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Slavko Ziherl. Spori med vladnimi strankami so zaradi dogajanja v Novi Ljubljanski banki, ko je bil za predsednika uprave imenovan Draško Veselinovič, in tako imenovanih tajkunskih kreditov v naslednjih mesecih postajali vse globlji, saj je takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik že zagrozil, da bo svet stranke Zares razmislil o izstopu iz koalicije. Do njega ni prišlo, je pa stranka vladi očitala pomanjkanje strateškega premisleka in strateškega vodenja vlade, premierju Borutu Pahorju pa iskanje konsenza tudi tam, kjer bi bilo treba takoj ukrepati. "Ker je vsaka koalicija raznolika, jo mora vodja držati skupaj. To pa Pahorju ni uspelo," je prepričan nekdanji vodja za stike z javnostmi SD Sebastjan Jeretič, ki je novembra 2010 po aferi z vodjo kabineta predsednika vlade Simono Dimic pisal Pahorju in dogajanje v državi označil za katastrofo. "Glavna težava odhajajoče vlade je bila Pahorjeva naivnost oziroma romantična ideja o umikanju politike iz gospodarstva. S tem, ko umakneš politiko, ki je bila izvoljena na demokratičen način, daš prosto pot političnemu podzemlju, da upravlja državo. Pahor je imel dober cilj, saj so temeljni problem danes v Sloveniji res klientelistične mreže, vendar je ubral popolnoma napačno pot. S svojimi odločitvami jih je okrepil, namesto da bi jih razbil. To je zame jedro vseh problemov," meni danes Jeretič.

Odnosi med koalicijskimi partnerji so se vnovič zaostrili v začetku leta 2010, ko so se v javnosti prvič pojavile tudi špekulacije o predčasnih volitvah. Najprej je Pahor v državni zbor poslal predlog za razrešitev ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, ki je temeljil na pozivu računskega sodišča, kasneje pa je LDS zagrozila z odhodom iz koalicije zaradi premierjeve odločitve, da bo Barbara Brezigar kljub nasprotovanju pravosodnega ministra Aleša Zalarja ostala generalna državna tožilka. "Ni problem Barbara Brezigar, ona je le vrh ledene gore. Vlada ima resne probleme s sprejemanjem odločitev, s sprejemanjem odgovornosti, z osredotočanjem na probleme," je takrat izjavila predsednica LDS Katarina Kresal. Ko je stranka DeSUS konec leta 2010 napovedala, da ne bo podprla pokojninske reforme in je njen predsednik Erjavec po referendumskem padcu zakona o malem delu predlagal premierju, naj gre v parlament po zaupnico, je postalo jasno, da so deveti vladi šteti dnevi.

Maja 2011 je svet stranke DeSUS skoraj soglasno podprl odločitev izvršnega odbora, da stranka zapusti vladne vrste, nekaj mesecev kasneje pa je koalicijo zapustil še Zares. Čeprav je Pahor, ki je medtem prevzel še vodenje ministrstva za javno upravo, za izpraznjena ministrska mesta našel nove kandidate, se glasovanje v državnem zboru o predlagani listi ministrskih kandidatov, na katero je vezal tudi zaupnico vlade, ni izšlo. Poslanci so tako lanskega 20. septembra odprli vrata prvim predčasnim volitvam v samostojni Sloveniji.