"Nihče nima več pravic, kot jih imam sam. Vsi smo enaki," je svoje politično stališče, ki je hkrati stališče množic protestnikov po vsem svetu, izrazil Janez.
Politiki so nas prevarali
Ljudje so na ulicah povsod - v Evropi, Rusiji, obeh Amerikah, severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Tema protestov je na vsakem koncu sveta (nekoliko ali močno) drugačna, motivi pa so si podobni. "Politiki so nas prevarali, zato upam, da bodo prišli novi, z novimi idejami. Zadnje volitve niso spremenile ničesar," je rekla Janezova soprotestnica, gospa Zvonka. "Postajamo vse bolj jezni," je napovedal med njima stoječi mladenič Tine. "Nisem dovolj pametna, da bi sama našla nove ideje, bi pa z veseljem koga pri tem podprla," je dodala Zvonka.
Nekaj idej, ali vsaj njihovih zametkov, je bilo mogoče najti v množici, ki pomemben del svojega življenja živi s pomočjo svobodnih internetnih povezav. Acta, ki med drugim predvideva nadzor nad internetnim prometom in sankcije domnevnih kršitev, kot so izmenjava datotek, ki so avtorska dela, po mnenju protestnikov to svobodo ogroža. "Na trgu smo zato, ker se upiramo poskusom privatne razlastitve digitalnega skupnega in znanja," je bilo zapisano na letaku, ki so ga delili med udeležence. "Ta je zaradi anahronističnosti ter neustreznosti avtorskih pravic in patentov glede na naravo današnje družbene produkcije mogoča le z zločinskim zanikanjem svobode izražanja in pravice do zasebnosti. Acta je napad na odprto in vključujočo kulturo, ki jo gradimo kot horizont osvobajanja." Okrog tisoč petsto protestnikov je napovedalo, da bodo svobodo pretoka informacij zahtevali tudi v prihodnjih mesecih, ko bodo nasprotovali ratifikaciji sporazuma v evropskem in slovenskem parlamentu. To zahtevo so v soboto tri ure na vetru in mrazu, ki je segal približno osem stopinj pod ničlo, ponavljali pred parlamentom, vlado, ameriškim veleposlaništvom, borzo in pred poslopjem enega največjih ponudnikov internetnih storitev v Sloveniji, državnega podjetja Telekom.
Od česa bodo v pravičnejšem svetu živeli avtorji, če ne od avtorskih pravic, sem vprašal Andreja Čremožnika, ki je med protestniki ustanavljal Piratsko stranko. "Ne obremenjujte se z avtorskimi pravicami," je dejal. "Ti, ki govorijo o avtorskih pravicah, v bistvu v ta pojem zavijajo monopol nad kopiranjem in distribuiranjem avtorskih del. Vse to pa z namenom, da bi kopije lahko še naprej prodajali. Avtorska pravica pač lepše zveni. Avtorji pa lahko zelo dobro živijo, ne da bi lovili tiste, ki si na svoje računalnike morda pretočijo kakšno delo."
Acto moramo ustaviti!
Fant, ki je v množici protestnikov zbiral podpise, ki bi legitimirali ustanovni zbor stranke, je rekel, da je treba slediti realnosti. "Ne zdi se mi prav, da bi bilo vsako delo dostopno na internetu, tudi brez avtorjevega dovoljenja. A kaj, ko tega ni mogoče ustaviti. Evolucija gre v to smer, distribuiranje datotek je dejstvo. Zato je treba v tem najti drugačne možnosti, da bi bili avtorji del ustrezno finančno poplačani." Omejevanje prenašanja datotek pa se ne bi smelo dogajati v interesu drugih, ki niso avtorji, in ne na račun svobode uporabnikov interneta, je bilo mogoče razumeti novo "paradigmo". "V imenu dobička hoče industrija povečati nadzor nad internetom in to bo vplivalo na vrsto ustavno zagotovljenih pravic, recimo na zasebnost," je rekel Čremožnik. "Nadzora se ne da izvajati, ne da bi posegali v zasebnost uporabnikov. To pa je nesprejemljivo." Spomnil je, da se v Sloveniji proti povečevanju nadzora nad državljani na svetovnem spletu bori vrsta skupin, ki imajo vsaka drugačno metodo. V soboto se je denimo aktivirala skupina Anonymous, ki je za dobro uro onesposobila spletni strežnik banke NLB. Metoda Piratske stranke pa je (bo) neposredno politična. "Skušamo priti čim bližje političnim funkcionarjem," je rekel Čremožnik.
Piratske stranke - ime je aluzija na spletno piratstvo, torej svobodno prenašanje datotek - so v zahodni Evropi relativno uspešne. Njihov program predvideva spreminjanje ustaljenega pogleda na intelektualno lastnino, varovanje zasebnosti in zahtevo po transparentnosti državne birokracije. Na zadnjih deželnih volitvah v Berlinu so se nemški pirati uvrstili v deželni parlament, švedska piratska stranka je dosegla dva sedeža v evropskem parlamentu, v Tuniziji pa je bil lani član tamkajšnje piratske stranke pet mesecev minister za šport in mladino. V Sloveniji za zdaj uradno stranke še ni, program pa je.
"Ustaviti je treba Acto. Gre za enega od poskusov nadzora nad internetom, ki so se zgodili pod preprogo," je rekel Čremožnik. "Za zdaj je Acta zgolj predloga. Če bo to, kar v njej piše, sprejeto v obliki zakona, pa bo zgodba povsem drugačna. Zato je treba Acto ustaviti že prej."
