Stranke podpisnice so se v koalicijski pogodbi med drugim zavezale, da bodo znižale notarske tarife in povečale pristojnosti upravnih enot na področju overovitev.

Pojasnjujejo namreč, da v času gospodarske in finančne krize državljani ne morejo več plačevati dragih notarskih storitev. "Dejstvo je, da je že sedaj overovitev kopije pri notarju več kot 100 odstotkov dražja kot na upravnih enotah," piše v pogodbi. Zato bodo koalicijski partnerji "odprli trg notarskih storitev, zmanjšali število storitev, ki jih morajo opravljati notarji, ter znižali notarske tarife, omogočili brezplačnost nekaterih enostavnih storitev overovitve podpisa, hkrati na upravnih enotah omogočili overovitev podpisov na vseh pogodbah, ter vrnili možnost overovitve podpisov nazaj na prvostopna sodišča.

Po javni objavi koalicijske pogodbe na različnih delovnih organih zbornice potekajo intenzivne razprave, v katerih se bodo opredelili do vseh zapisanih političnih stališč s področja notariata, je Bešterjeva pojasnila za STA. Uradnega stališča zbornice o vsem zapisanem torej še ni, prav tako še ni jasno, kaj točno in kako naj bi se v praksi realiziralo vse tisto, kar "se je zapisalo" avtorjem koalicijske pogodbe, zato zaenkrat govorijo le o prvem vtisu, poudarja Bešterjeva.

A ta prvi vtis kaže, kot opozarja, veliko nepoznavanje in nespoštovanje notarskega dela, koalicijska pogodba pa notarje v nekaterih členih meče celo v isti koš kot dimnikarje. V koalicijski pogodbi namreč piše, da bodo odpravili vse koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v panogah, kjer sedaj število igralcev na trgu neposredno kontrolira država, pri tem pa sta kot primer poleg notarstva omenjeni še dejavnost dimnikarstva in pogrebništva. Ob "na čase zelo puhli politični govorici" se na povsem strokovnem področju mešajo zlahka preverljiva dejstva in "se pri tem celo grobo poenostavlja", navaja Bešterjeva.

Če velja v Evropi utrjevanje notariata in celo širitev njegovih pristojnosti, se aktualna slovenska oblast očitno obrača povsem drugam, še dodaja. V Sloveniji, kot meni, že tako "capljamo na tem področju" za prenekatero državo, "namesto, da bi končno uspel vsaj en slovenski pravosodni minister držati besedo in skozi procedure na primer speljati obljubljeno širitev notarskih pristojnosti na zapuščine in s tem ob ostalem razbremeniti zasedenost sodišč, nam politika (njeni prišepetovalci) sedaj celo napoveduje drastično zmanjšanje obsega našega dela".

Kot navaja predsednica notarske zbornice, se slovenski notarji močno zavedajo težavnosti gospodarskega trenutka in posledic krize in zato bi še toliko bolj pričakovali konstruktiven dialog političnih oblastnikov tudi z notarji kot nosilci javne službe, zapisane v slovenski ustavi.

Dodala je, je v koalicijskem dokumentu v osnovi zaznati sila nevaren trend zmanjševanja pravne varnosti občanov. Zato so namere nove oblasti, "ki gredo na področju notariata v diametralno nasprotno smer kot v ostalih evropskih državah", že prenesli kolegom v vodstvu svetovne in evropske notarske organizacije, oziroma pristojnim institucijam in posameznikom v Evropski uniji.