Aktivnosti v spomin na dvanajsto obletnico razlitja pri kraju Baia Mare in s pozivom za prepoved rudarstva z uporabo tehnologij na cianidni osnovi v vseh državah EU so potekale tudi v drugih evropskih mestih: Budimpešta, Ljubljana, Dunaj, Bratislava, Sofija in Varšava.
Sodelujejo tudi slovenski aktivisti
Tudi aktivisti Greenpeaca v Sloveniji so se danes ob 11. uri pridružili mednarodni akciji in romunski veleposlanici predali pismo s prošnjo posredovanja Greenpeacovih zahtev romunski vladi. Pismo vključuje zahtevo za preklic dovoljenja za obratovanje rudnika zlata ter za prepoved rudarstva z uporabo tehnologij na cianidni osnovi v Romuniji.
Letos mineva 12 let, odkar je 30. januarja 2000 blizu kraja Baia Mare v Romuniji popustil slabo zgrajen jez, ki je pripadal rudniku zlata blizu in je zadrževal s cianidom kontaminirano vodo. 100.000 kubičnih metrov kontaminirane vode se je razlilo po okolici. Kontaminirana voda se je izlila v reko Someş, reko Tiso in zatem v Donavo ter tako povzročila eno najhujših okoljskih katastrof v Evropi. Onesnaženje je pomorilo velike količine rib v Romuniji, Srbiji in na Madžarskem.
Greenpeacov regionalni strokovnjak za strupe v srednji in vzhodni Evropi, Gergerly Simon, je izjavil: "Skupen interes celotne regije je, da se v prihodnje izognemo takšnim katastrofam; torej, rudarjenje z uporabo tehnologij na cianidni osnovi bi moralo biti v Evropi prepovedano, kot je predlagal Evropski parlament v svoji resoluciji maja 2010." Češka, Madžarska in Nemčija so takšno rudarjenje že prepovedale.
Težava je v strupenem mulju
Kljub škodljivim metodam želi Kanadsko-romunsko podjetje "Roşia Montană Gold Corporation" v bližini kraja Rosia Montană v Transilvaniji letos odpreti ogromen rudnik zlata, ki bi uporabljal tehnologije na cianidni osnovi. 215 milijonov ton rude bi procesirali s pomočjo nekaj sto tisoč ton cianida. Kot stranski produkt rudarjenja bi nastalo 215 milijonov ton strupenega mulja, ki bi ga shranili v dolini za 185-metrskim jezom. Celoten rezervoar bi se razprostiral na nekaj sto hektarjih, v načrtu pa ni nikakršne zaščite tal. To pomeni, da strupeni mulj ne bi onesnaževal le zraka, temveč tudi podzemne in nadzemne vode.
Zaradi mulja, ki vsebuje cianid, bo po 16-letnem obratovanju rudnika zlata v Roşii Montani tam ostalo le opustošeno okolje, uničene kulturne znamenitosti in nekaj-sto-hektarski bazen odpadkov, ki bodo vsebovali cianid. Unične bi bile dve vasi in pet okoliških hribov z zgodovinsko pomembnim središčem in ruševinami starodavnega gradu "Alburnus Maior". Posledično se bodo naslednje generacije s tem problemom soočale še desetletja. Nevarni odpadni material za jezom bo še stoletja predstavljal grožnjo za okolje. Fizičnih vplivov zaradi poplav se niti ne da napovedati. Nihče tudi ne zna pravilno oceniti vplivov prihodnjih močnih nalivov v času podnebnih sprememb.
Tudi znanstveniki so potrdili, da bi načrtovan projekt škodoval okolju in uničil kulturno dediščino. Projektu nasprotujejo tudi pri Romunski Akademiji Znanosti. Varnosti pri rudarjenju z uporabo tehnologij na cianidni osnovi v Roşii Montani ni mogoče zagotoviti. Greenpeace zato od romunske vlade zahteva, da podjetju "Roşia Montană Gold Corporation" preprečijo izvedbe projekta rudarjenja zlata ter da v Romuniji prepovejo rudarjenje z uporabo tehnologij na cianidni osnovi.
