V obrazložitvi glasu so se večinoma oglašali poslanci Pozitivne Slovenije in opozarjali predvsem domnevno spornost delovanja tožilstva pod ministrstvom za notranje zadeve. Večkrat so poudarili, da si želijo zakon podpreti, vendar ne v takšni obliki, kot je sedaj predlagan. Vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija Jani Möderndrofer je tako menil, da obstajajo vsi elementi, ko lahko govorimo o ustavno spornem zakonu, ki bi lahko šel tudi v ustavno presojo.

"Bojim se živeti v državi, kjer bo državno tožilstvo urejal minister za policijo," je dejal. Njegova strankarska in poslanska kolegica Maša Kociper je v primeru sprejema zakona že napovedala vložitev ustavnega spora in zahtevo po zadržanju izvrševanja zakona, tudi njej se namreč zdi neprimerno, da "policisti nadzirajo tožilce in ne obratno". Po njenem mnenju je taka ureditev tako ustavno kot sistemsko sporna.

Funkcionalno tožilstvo spada pod pravosodje, takšna pa da je tudi usmeritev Sveta Evrope, je dejala. "Naša ureditev bo edina v Evropi, ki odstopa od tega, s tem se vračamo v ureditev pred letom 1991," je še pojasnila. Glas proti je napovedala tudi Melita Župevc (Pozitivna Slovenija) in komentirala, da prvak SDS Janez Janša "tako nesramežljivo počne vse te stvari".

"Ne bo nič narobe"

Vinko Gorenak (SDS) jim je odgovoril, da ne bo "nič narobe", saj pristojnosti tožilstva ureja poseben zakon. Razložil je, da bodo sedaj le izboljšali delovanje tožilstva. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ugotavljal, da na mizi ni nobenega uskladitvenega amandmaja, in da je torej razlika le politična. Zvonko Černač pa je spomnil, da je podobno rešitev poznal tudi predlog Jankovićeve koalicijske pogodbe.

Veliko kritik je letelo tudi na račun ukinjanja kulturnega ministrstva kot samostojnega resorja. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je bodoče člane koalicije pozval, naj pripravijo predlog za dodatno, kulturno ministrstvo. Njegov poslanski kolega Matjaž Zanoškar je poudaril, da je kultura sveta in državotvorna stvar, zato se je "ne bi smeli dotikati na tak način, kot se ga dotikamo". Podporniki zakona so večkrat pojasnili, da se ministrstvo ne ukinja, temveč le združuje z drugimi resorji. Branko Grims (SDS) je pojasnil, da ta sprememba kulture ne ogroža.

Grafenauer: Ministrstvo za kulturo naj se obdrži v vladi kot resor

V SDS zavračajo pavšalna stališča o negativnih posledicah za kulturo zaradi reorganizacije ministrstev

V sedanji obliki bodo ohranjena le štiri ministrstva - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Preostala dosedanja ministrstva pa se bodo združila ali preoblikovala.

Kritike nove ureditve

Umestitev državnega tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve je glede na številne kritike takšne rešitve vprašljiva. Trenutni minister za pravosodje Aleš Zalar denimo meni, da bi bilo to neustavno. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede opozarja, da takšna rešitev ni poznana v EU in ne gre za klasično delitev oblasti.

Pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Zalar meni, da je ta rešitev ustavno sporna. Kot pojasnjuje, je tožilstvo v ustavi uvrščeno pod poglavje o pravosodju in ne drugam. Poleg tega so tožilci po statusu, položaju in organiziranosti mnogo bližje sodnikom, je navedel. "Cela vrsta sistemskih razlogov je, zaradi katerih imamo v Sloveniji že več kot 20 let tožilstvo umeščeno v področje pravosodnega resorja," je dejal.

Dodatna težava bi po njegovem mnenju lahko nastala tudi zato, ker je strasbourško sodišče za človekove pravice Slovenijo pred leti v zadevi Matko opozorilo, da mora biti preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, umeščeno tako, da je neodvisno, zaradi česar je bil tudi ustanovljen poseben oddelek na tožilstvu. Če bosta policija in tožilstvo združena pod ministrstvo za notranje zadeve, potem Slovenija ne bo več upoštevala zahtev omenjenega sodišča, opozarja.

Neuspeh pri pregonu

Po njegovem mnenju takšna rešitev ne bo omogočila učinkovitejšega pregona kaznivih dejanj. Kot pojasnjuje, je pregon kaznivih dejanj urejen tako, da se izvaja na podlagi usmeritev, ki jih dajo tožilci, vendar ob upoštevanju določene samostojnosti, ki ji imata tako policija kot tožilstvo. Če se to prenese na ministrstvo za notranje zadeve, se prenese vse, tudi nadzor nad tožilci, opozarja. "Tako bi imel minister za notranje zadeve zelo koncentrirana nadzorna pooblastila tako v razmerju do policije kot tožilstva.

Tako bi morali posegati v zakon o tožilstvu in zmanjšati pristojnosti ministra za notranje zadeve," ocenjuje Zalar. Tudi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede meni, da se zaradi takšne združitve ne bi povečala uspešnost pregona. Raziskave Evropola kot tudi vseh drugih institucij v Evropi po njegovih besedah kažejo, da se učinkovitost pregona poveča ob boljšem medresorskem sodelovanju, ne pa ob ustanavljanju novih enot.

Ni klasične delitve oblasti

Ob tem opozarja, da takšna rešitev ni poznana v EU in da "vsekakor ne gre za klasično delitev oblasti". Po njegovem mnenju bi bilo kvečjemu smiselno, da bi en del policije vključili pod tožilstvo, takšno rešitev poznajo v nekaterih državah. "Če pa združimo ta dva organa, potem ju mora nadzorovati sodišče kot neodvisni organ," je dejal Dobovšek. "Če se bo takšen ukrep izvedel, bi morali imeti dobre podlage zanj in vedeti, kako bomo preprečili prevelika represivna pooblastila," je dejal.

Ločitev teh vej oblasti bi morala biti potem zagotovljena z ustreznim nadzorom, ocenjuje. Tako meni, da bi lahko bila takšna rešitev ustavno sporna. Prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji Anton Drobnič pa dejal, da ni tako pomembno pod katero ministrstvo se tožilstvo uvrsti, pač pa je pomembneje, kakšne pristojnosti ima to ministrstvo nad tožilstvom in kakšen je minister. "Ni pomembno, kam je prislonjeno tožilstvo, ampak kakšni ljudje ga nadzirajo in kakšne pristojnosti imajo," je poudaril.

Proti tudi v društvu tožilcev

V društvu državnih tožilcev nasprotujejo umestitvi državnega tožilstva pod MNZ, saj da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, bordojsko deklaracijo glede umestitve in samostojnosti državnega tožilstva, izenačenostjo državnega tožilca glede pravic in dolžnosti s sodnikom in v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu.

Ustavno sodišče je zapisalo, da sta sicer organ za notranje zadeve prek svojega ministrstva in državno tožilstvo samostojna državna organa, je pa v funkcionalnem pogledu državno tožilstvo tisto, ki lahko zahteva določeno ukrepanje od organov za notranje zadeve, saj si sicer ni mogoče predstavljati učinkovitega izvrševanja funkcije pregona storilcev kaznivih dejanj.

Ta položaj v bistvu zahteva funkcionalno podrejanje organov za notranje zadeve državnemu tožilstvu in ne obratno. Tako se po mnenju predsednika Društva državnih tožilcev Slovenije Primoža Suknaiča postavlja vprašanje, kako bo državno tožilstvo lahko usmerjalo in nadziralo drug samostojen organ v sklopu istega ministrstva. Po mnenju društva se postavlja vprašanje posredne podreditve državnega tožilstva in državnih tožilcev kot nosilcev pregona policiji in ministrstvu za notranje zadeve.

Za občine eno ...

Zakon o vladi med drugim predvideva tudi razbitje službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) in delitev njenih pristojnosti med ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije. Občine niso zadovoljne, v SVLR upajo, da bo motnja čim manjša.

O ukinitvi SVLR se je zelo resno razmišljalo že ob zadnjih dveh menjavah predstojnikov SVLR, vendar je takrat ukinitvi resorja močno nasprotoval DeSUS.

Otežen nadaljnji razvoj

Po danes sprejeti noveli zakona o vladi bosta znanost in tehnologija uvrščeni v različni ministrstvi. Po mnenju strokovne javnosti bo delitev močno otežila razvoj znanosti in tehnologije. Na to so opozorili tudi v svetu za znanost in tehnologijo ter rektorski konferenci. "O tem je bilo v preteklih dneh rečenega že veliko. Po mnenju strokovne javnosti bo predvidena delitev močno otežila razvoj področja znanosti in tehnologije," je povedala generalna direktorica direktorata za znanost in tehnologijo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jana Kolar, ki se pridružuje stališču sveta za znanost in tehnologijo ter rektorske konference.

Rektorji štirih slovenskih univerz so namreč razpravljali tudi o aktualnih preoblikovanjih, združevanjih in razdruževanjih ministrstev. Glede na dolgoročnost posledic, ki jih morebitne nepravilne odločitve lahko prinesejo, in dejstvo, da tovrstne spremembe nikoli ne vplivajo le na predmetno področje, ampak imajo širši pomen, predvsem na gospodarskem razvoju in konkurenčnosti, so se soglasno odločili, da se v celoti pridružujejo stališču sveta za znanost in tehnologijo, s katerim je 18. januarja seznanilo aktualno vlado, vse poslanske skupine in javnost.

Svet za znanost in tehnologijo pa ugotavlja, da je obstoječa ureditev (v okviru enotnega ministrstva) optimalna in zagotavlja najboljšo možno osnovo za prihodnji gospodarski razvoj Slovenije. V kolikor pa bo prihajalo do združevanj različnih ministrstev, je skupno mesto visokega šolstva, znanosti in tehnologije v ministrstvu, ki bo pokrivalo konkurenčnost in dolgoročen razvoj države, so zapisali. Svet vse politične stranke poziva tudi, da v svojih programih in nadaljnjem delu upoštevajo zastavljene cilje v RISS.