Enajst ministrstev

Po koalicijski pogodbi bo novo vlado sestavljalo 11 ministrstev. Govori se o kar nekaj možnih razdelitvah ministrskih mest v novi vladi, zadnja pa predvideva, da bo Listi Virant poleg ministrstva za pravosodje in javno upravo pripadalo še ministrstvo za finance, ki ga bo predvidoma vodil Janez Šuštaršič.

SDS naj bi dobila dobila pet oziroma šest ministrskih mest. Zvonko Černač naj bi postal novi minister za notranje zadeve, Mojca Škrinjar ministrica za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, Romana Tomc ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Andrej Šircelj minister za infrastrukturo in prostor, Tomaž Gantar pa minister za zdravje.

Za ministrstvo za zunanje zadeve še ni jasno, ali ga bo vodil Andrej Rahten (SDS) ali predsednik DeSUS Karl Erjavec. SLS bo predvidoma dobila dve mesti v vladi, in sicer ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vodil naj bi ga predsednik stranke Radovan Žerjav, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa naj bi vodil Franc Bogovič.

Minister za obrambo naj bi postal Aleš Hojs (NSi). V koalicijski pogodbi sicer ni navedenega ministrstva brez listnice za Slovence po svetu, ki naj bi ga vodila predsednica NSi Ljudmila Novak. Sicer pa je zaradi nameravane združitve ministrstva za kulturo z izobraževanjem in znanostjo na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v sklop EPK, objavljena peticija s prvopodpisanim Mitjo Čandrom. Peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo je doslej podpisalo več kot 500 ljudi.

Uradno: DeSUS gre v koalicijo

Odločitev za vstop v koalicijo je odločitev, ki je sprejeta zlasti v korist programa DeSUS in v korist upokojencev, je po seji sveta ocenil Erjavec. Odločitev je bila po njegovih besedah za stranko težka, saj bi njihova zavrnitev koalicije pomenila predčasne volitve. To pa bi, priznava Erjavec, povzročalo težave tudi sami stranki, zlasti zaradi morebitnega izida na volitvah.

Še zlasti pa bi predčasne volitve pomenile poslabšanje položaja Slovenije, opozarja prvak DeSUS in dodaja, da pa volitve ne bi spremenile razdeljenosti volilnega telesa v Sloveniji. Erjavec je prepričan, da so s to odločitvijo Sloveniji omogočili, da pride do močne vlade, ki bo kos izzivom. Imela bo namreč 50 oz. 52 poslanskih glasov.

Poudaril je, da je to odločitev za vstop v koalicijo za izhod iz krize in o desnosredinski vladi tako ne moremo govoriti, saj da je DeSUS bolj levosredinska stranka.

Svet stranke DeSUS (Foto: Luka Cjuha).

Po besedah Erjavca je stranka v koalicijski pogodbi, ki naj bi jo v sredo podpisale SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi, dosegla upoštevanje njihovih ključnih zahtev. Med drugim zavezo, da koalicija ne bo odpirala ideoloških tem, prav tako so upoštevane zahteve glede položaja upokojencev.

Tako se strinjajo z zamrznitvijo pokojnin v letošnjem letu, v letu 2013 pa morebitni intervencijski zakon ne bo vključeval pokojnin, temveč se bodo te usklajevale v skladu s sedanjim zakonom. Če bo prišlo do pokojninske reforme, pa koalicijska pogodba predvideva usklajevanje pokojnin z rastjo plač in inflacijo v razmerju 60:40. V koalicijski pogodbi je DeSUS dosegel tudi subvencioniranje pripravništva in dosledno razmejitev javnega ter zasebnega zdravstva.

Poslanci DeSUS bodo tako prispevali šest podpisov za kandidaturo Janše za mandatarja, v sredo pa bo stranka podpisala tudi koalicijsko pogodbo. Predsednik DeSUS je potrdil, da naj bi bil pogodbi med drugim priložen protokol, povezan z rebalansom proračuna. Kot je pojasnil, so v nedeljo že obravnavali konkretne številke, ki so pokazale, da "bo treba močno zategniti pas". Kljub temu po doslej videnem Erjavec ocenjuje, da prihranek 800 milijonov evrov ne bo pomenil neposrednega posega v življenjski standard, pač pa bolj poseg "v razne nadstandarde".

O kadrovskih rešitvah v usklajevanjih po besedah Erjavca še niso prišli. DeSUS si sicer želi eno državotvorno ministrstvo in še eno ministrstvo, pomembno za program stranke.

Erjavec je ocenil, da današnja odločitev sveta DeSUS utegne v stranki povzročiti nekaj turbulenc in nekaj izstopov, obenem pa je poudaril, da druge izbire niti niso imeli, če ne želijo predčasnih volitev. Prav tako predsednik stranke meni, da zaradi te odločitve ne bo izrednega kongresa stranke. V nekaterih pokrajinskih odborih stranke so bila namreč ostra nasprotovanja sodelovanju v tej koaliciji. Nasprotovali so predvsem imenovanju Janeza Janše za mandatarja.

Predsednik sveta stranke Peter Habjan je današnjo razpravo ocenil kot temeljito, široko in demokratično, pomembno pa je, da je bil sklep sprejet z veliko večino. Na organih stranke pa je, da izvajanje koalicijske pogodbe spremljajo. Če se bodo določila vsebine pogodbe izvajala, bodo pri tem sodelovali, sicer pa bodo v stranki odločali o izstopu iz koalicije, je napovedal Habjan.

Namestnik vodje poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je poudaril, da je svet stranke odločil modro ter poslanski skupini dal dobro popotnico in možnost, da deluje državotvorno. Kot je pojasnil, namreč Slovenija vlado potrebuje čim prej.

Tudi SLS za vstop v koalicijo

Glavni odbor SLS je soglasno sklenil, da bo stranka vstopila v desnosredinsko koalicijo, je po seji odbora povedal Žerjav. Ob tem ugotavlja, da je glede na to, da gre za krizno koalicijo, vstop vsake stranko vanjo tveganje. "Ampak nekdo mora prevzeti odgovornost," dodaja. Od 133 članov odbora je za vstop stranke v koalicijo glasovalo 131 članov, proti pa ni bil nobeden. Za podpis koalicijske pogodbe, imenovane tudi pogodba za izhod Slovenije iz krize, pa je glasovalo vseh 133 navzočih članov glavnega odbora.

Z ministrskim razrezom so v stranki po besedah Žerjava zadovoljni, prav tako s številom ministrstev. Ministrstvi, ki naj bi jih prevzela SLS - to sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje - namreč po besedah Žerjava pokrivata toliko področjih, kot so ji v prejšnjih vladah skoraj štiri ministrstva.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Imena, ki naj bi prevzela posamezna ministrstva, po Žerjavovih besedah za zdaj ostajajo odprta, saj "koalicija na to temo praktično še ni govorila". "Naj bi pa bil princip tak, da smo predsedniki strank koalicije v vladi", pravi Žerjav. Glede državnih sekretarjev je po njegovih besedah dogovorjeno, da bodo imela ministrstva, ki so se združevala, po dva državna sekretarja, ostala pa po enega. Razrez sekretarskih mest pa še ni narejen.

Predsednik SLS je danes komentiral tudi rebalans proračuna, s katerim želi koalicija privarčevati 800 milijonov evrov. O tem, kje bi lahko privarčevali, se po besedah predsednika SLS še pogovarjajo. Po njegovih besedah je treba pogledati, kakšna je bila poraba v preteklih letih, denimo leta 2008, predvsem pri tistih porabnikih, ki "nimajo nobene zveze s krizo in socialnimi stiskami". Nato pa bi na osnovi tega odredili porabo posameznim proračunskim porabnikom, in sicer "od zgoraj navzdol", je še pojasnil Žerjav.

V stranki NSi brez zapletov

Člani sveta NSi, ki so se danes sestali na Brezovici pri Ljubljani, so se soglasno odločili za vstop v koalicijo, ki bi jo poleg NSi sestavljale še SDS, Lista Virant, SLS in DeSUS. Poslanci NSi bodo tako v sredo tudi prispevali podpise za kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja, so za STA potrdili v stranki.

Foto: Stanko Gruden/STA

Da naj se odločijo za vstop v Janševo koalicijo, je svetu NSi v ponedeljek predlagal tudi strankin izvršni odbor. Na današnji seji sveta stranke, ki je trajala okoli tri ure, so sicer tudi pregledali besedilo koalicijske pogodbe, ki so ga pogajalci iz strank minuli vikend uskladili v programskem delu, o kadrovskih vprašanjih pa se dokončno še niso dogovorili.

Kot je že pred sejo vnovič pojasnila predsednica NSi Ljudmila Novak, so se na koalicijskih pogajanjih namreč doslej dogovorili, kako si bodo stranke razdelile ministrstva, medtem ko imen še niso potrdili.

V primeru soglasja vseh strank, bodo njihovi predstavniki v sredo koalicijsko pogodbo tudi podpisali in v DZ vložili kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja. V sredo, ko se izteče rok za vložitev kandidatur, bo svojo odločitev glede mandatarskega kandidata sporočil tudi predsednik republike Danilo Türk, poslanci pa bodo o mandatarju odločali v soboto.

Lista Virant soglasno podprla koalicijsko pogodbo

Virant je še razložil, da so danes še enkrat opravili vsebinsko razpravo o pogodbi. Slednja po njegovih besedah omogoča, da uresničijo program stranke, je pojasnil Virant, zlasti na področju izhoda iz gospodarske krize in zagona gospodarstva. Pogodba prav tako omogoča uresničevanje njihovega programa na področju pravne države, predvsem glede odprave sodnih zaostankov.

Predsedniku Liste Virant se zdi pomembno, da je že v uvodnem delu pogodbe opredeljeno, da koalicija ne bo odpirala vprašanj polpretekle zgodovine in ideoloških vprašanj, ampak bodo delali za prihodnost.

V uvodni del pogodbe so vključena tudi liberalna načela, vrednote svobode posameznika, strpnosti, spoštovanja manjšin, drugače mislečih, načelo, da se politika ne bo vmešavala v delo medijev, prav tako pa da zagotavlja dobro sodelovanje z državnim zborom, predsednikom republike in sodno vejo oblasti, je še dejal Virant.

Za Listo Virant je zelo pomembna tudi t.i. koalicijska svoboda, torej da se glede vseh vprašanj, ki niso izrecno urejena v koalicijski pogodbi, lahko vsak koalicijski partner odloča svobodno. Po njegovih besedah so skupni imenovalec te koalicijske pogodbe vprašanja gospodarstva, financ in pravne države. Glede vseh drugih vprašanj, denimo o referendumski ureditvi, državnemu svetu in drugih ustavnih spremembah ter družinskem zakoniku pa se lahko vsaka stranka odloča po svoje.

Kadrovske odločitve glede podjetij v državni lasti se bodo sprejemale soglasno, je še dodal. Tako bo tudi njihova stranka nadzirala, ali se imenovanja in tudi razrešitve izvajajo po kriterijih kompetentnosti in ne morebiti po političnih kriterijih. "Če bo kakšna stranka poslušala izvajati kadrovske čistke, ne bo šlo, ker obstaja ta varovalka," je izpostavil Virant.

Dodal je, da bodo v sredo podpisali vsebinski del koalicijske pogodbe, kar se tiče kadrovskega dela, pa da imajo "vse potrebne garancije".

Glede Janija Sorška, ki ne bo kandidat za ministra, je pojasnil, da mu stranka v celoti zaupa, saj da ni bilo ničesar takega, da bi lahko podvomili v njegovo delo in integriteto. Soršak pa je dodal, da razrez ministrstev v tem trenutku mogoče ni tako trden, kot se na zunaj lahko zdi. Načeloma pa vztrajajo pri tem, da jim pripadajo mesto predsednika državnega zbora in dve ministrstvi.

Kot zadnja vstop v koalicijo potrdila še SDS

Kot zadnja izmed petih strank, ki se dogovarjajo o novi vladni koaliciji, je zvečer vstop v koalicijo potrdila še SDS, natančneje svet stranke. Istočasno je potrdil tudi koalicijsko pogodbo. "Tako so zdaj ustvarjeni pogoji, da se v DZ vloži kandidatura za mandatarja," je ob tem dejal predsednik SDS in najverjetnejši mandatar Janez Janša.

Glede sobotnega glasovanja v DZ Janša sicer pričakuje, da se bodo vse koalicijske stranke, če bodo v sredo podpisale koalicijsko pogodbo, slednje tudi držale.

Janša sicer poudarja, da gre za koalicijo enakopravnih partnerjev, ki bodo "vsi imeli realno težo in bodo tudi odgovorni za izvajanje programa".

Predsednik SDS sicer ne pričakuje, da bi ga predsednik republike Danilo Türk v sredo predlagal za mandatarja. Po njegovih besedah namreč predsednik predlog predloži po posvetovanjih, ki jih pa sedaj ni bilo, kar pa je sedaj "popolnoma vseeno".

Na vprašanja novinarjev o kadrovski razdelitvi resorjev, je Janša odgovoril, da je bilo treba najprej doseči dogovor o tem, kakšna naj sploh vlada bo. Če bo v sredo podpisana koalicijska pogodba, bodo šele nastali pogoji, da se vlado tudi formalno oblikuje. Nato mora državni zbor sprejeti zakon o vladi, je dejal Janša, šele po tem pa bo možno oblikovati konkretne predloge. Konkretneje bo na kadrovska vprašanja odgovarjal, ko bodo za to podani tudi formalni pogoji.

Je pa dodal, da je koalicijska pogodba dokaj temeljita, tako ko gre za načela kot ključne cilje, ki so tudi merljivi. V njej so se zavezali, da bo Slovenija v tem mandatu, "kolikor bo pač dolg", rasla hitreje od Evropske unije. Koalicija se je zavezala tudi, da bo zmanjšala brezposelnost in ustvarjala nova delovna mesta oz. zagotovila pogoje za to, ter da bo stabilizirala javne finance in ponovno omogočila, da Slovenija na mednarodnih finančnih trgih nastopa kot kredibilen faktor. "Če čez dve leti ti cilji ne bodo doseženi, potem tudi te koalicije ne bo več," je dodal. Po Janševih besedah se koalicijska pogodba ukvarja s tem, kako na novo zagnati gospodarsko rast, kar je tudi "osrčje koalicijske pogodbe".

Glede začetka usklajevanja o okviru rebalansa proračuna, ki predvideva 800 milijonov evrov prihranka, je Janša poudaril, da so to številke iz delovnih dokumentov in da v zvezi s tem niti še ni dogovora, saj razprave še niso zaključili, prav tako še ni formalnega predloga rebalansa.

Je pa po njegovih besedah popolnoma jasno, da bo treba še posebej letos tako varčevati kot narediti vse, da več ustvarimo. Varčevati pa bo treba tako, da to čim manj prizadene ljudi, "in da se postrgajo najprej tiste rezerve, kjer stvari lahko mirno funkcionirajo brez nekih dodatnih standardov ali normativov".

Kot je opozoril, so že sredi prejšnjega mandata njegove vlade sklenili proračun z osmimi milijardami, torej z bistveno manj denarja, kot se ga je na letni ravni porabilo v zadnjih letih, "vendar so vsi sistemi funkcionirali". "To, da bomo z rebalansom skrčili izdatke na neko razumno mejo, ne pomeni, da bo karkoli propadlo," je dodal najverjetnejši mandatar.