Ker je Brejc vztrajal, da bi bilo pošteno, če bi Janša za njegove namene izvedel prvi, ne iz časopisov, mu je Virant zagotovil, da se bo to zgodilo takoj, ko se bodo dokončno odločili. V ponedeljek so nameravali zamisel preveriti še pri nekaterih somišljenikih in potem bi v torek oznanili ustanovitev nove stranke. Takoj ko so povprašali enega ali dva, je zadeva zakrožila in Janez je Brejca v ponedeljek dopoldne, okoli enajste, poklical in vprašal, kaj se dogaja. Povedal mu je to, da vse kaže, da utegnejo ustanoviti stranko, da pa je ta hip zadeva še v nastajanju.

Miha Brejc je v intervjuju za Delo povedal, da se je od takrat – mimogrede, istega dne popoldne je bila poslanska skupina SDS v Domžalah – prvič v sedemnajstih letih zgodilo, da je šel Janša brez pozdrava hladno mimo njega. Od tedaj ne dobiva več vabil na izvršilni odbor, prav tako ne za svet stranke, ne prejema več niti obvestil po interni e-pošti SDS. Od tedaj se z Janšo ni več slišal, skratka od vidnega člana stranke je postal povsem nevidni.

Ob Virantovi odločitvi so bili tako šokirani, da so jo pripisali Brejcu

Brejc meni, da gre za posledica šoka. Po njegovem so bili ob Virantovi odločitvi tako šokirani, da so jo avtomatično pripisali njemu. Brejc je novinarju Dela povedal, da so to naredili Virant, Šušteršič, Pezdir, Pavliha in njihovi somišljeniki in da njemu pripisovati avtorstvo te ideje, ki je sicer zanj dobra, ni pošteno. Kot pravi, so sklepali zelo preprosto: če ne bomo mi ustanovili neke sredinske stranke, bo Janković pobral sredino. To je bila njihova predpostavka, ki se je Brejcu zdela realna. Ga pa je kasneje zelo presenetilo, da je tako močna, tako odlična stranka, kot je SDS, ravnala tako nespametno. Z vsem žarom sovraštva so se vrgli na Viranta in ga poskušali v vseh pogledih onemogočiti.

Brejc meni, da je vsak predsednik stranke najbolj odgovoren za tisto, kar se v stranki dogaja, za tisto, kar gre iz nje. Tukaj je odgovornost Janše zagotovo največja. Brez njega se to ni moglo zgoditi. Tudi odločitev, da ga ne vabijo na seje, ni mogla mimo Janše. Vendar razume, zakaj se je to zgodilo. Zelo dobro namreč pozna način razmišljanja ljudi v izvršilnem odboru s predsednikom na čelu. Po njegovem mnenju so zadevo nekako povezali in si jo pojasnili približno tako: ker je splošno znano, da se z Virantom dobro razumeta, so menili, da bo prek njega izvedel, kaj se dogaja na izvršilnem odboru SDS. Da mu bo vse nesel na ušesa. Dopušča, da so tako razmišljali, in razumel bi, če bi ga takrat Janša poklical in mu predlagal, naj zaradi okoliščin nekaj časa ne hodi na sestanke.

Brejc je še povedal, da sam ne bo nikogar klical, na vprašanje, kako se po vsem tem počuti, pa je zagotovil, da dobro. "To pa zato, ker so ti mladi ljudje zbrali pogum, ustanovili stranko in pokazali drugačen, prijetnejši slog politike. Zato jih tudi napadajo z obeh strani." Brejc meni, da Slovenija potrebuje izkušene politike, še bolj pa potrebuje v politiki ljudi, ki so na poklicni poti nekaj dosegli in se šele potem podali v politiko. Zanj so ti mladi ljudje prava pomlad in s tem tudi upanje na boljše čase.

Razumevanje drugih: Janša včasih to zna, včasih ne

Trditev, da je Janković zmagovalec, Janša pa poraženec volitev in da mu je ljudstvo reklo ne, Brejc kategorično zanika. Po njegovem mnenju, še vedno gre za dve najmočnejši politični sili v državi z minimalno razliko. Kot pravi, je Janša izkušen politik in ta hip nekoga drugega, ki bi bil sposoben voditi koalicijo, ne vidi. "Kdor vodi vlado, mora imeti sposobnost vodenja, mora biti avtoriteta, mora biti voditelj, in ne le menedžer. Po drugi strani pa mora imeti sposobnost razumevanja drugih, sposobnost iskanja kompromisov. Včasih Janša to zna, včasih ne."

Na vprašanje, kako gleda na očitke nekaterih, da bomo, če bo Janša prijel za vladno krmilo, zdrveli v smeri Orbanove Madžarske, je Miha Brejc odgovoril, da je to popoln nesmisel. Kot pravi, je bila Orbanova zmaga fantastična. "Takšna, da je lahko vlado oblikovala ena sama stranka, in seveda, glede na stanje, kakršno je bilo prej, se je vlada lotila radikalnih ukrepov. V to, ali je šla predaleč, se ne spuščam. V slovenskem primeru pa bo vlada, če bo nastala desnoredinska, imela 52 glasov. Recimo. To je sicer solidna večina, ki pa še zmeraj zahteva veliko previdnosti pri odločitvah, veliko modrosti."

Na vprašanje, če je torej Janša zanj še vedno najboljši, je Brejc odgovoril, da je treba upoštevati tudi javno mnenje. Ne ve sicer, če so te ankete verodostojne, vendar so nekatere zadnje pokazale, da je največ negativnih glasov dobil prav Janša, za njim pa Janković. "Če bi razumeli demokracijo zgolj tako, da se posluša ljudstvo, bi hitro videli, da se tako ne pride nikamor. Ljudstvo vendar mora nekdo voditi, kajti je množica posameznikov, kjer so razlike v mnenjih zelo velike. Nekdo mora začrtati smer delovanja in dobiti večino za svoj program, potem mu ljudstvo sledi."

Politični pluralizem

Na vprašanje Dejana Karbe, če gre strankam res zgolj za tekmovanje, kdo bo vladal, je Brejc odgovoril, da opaža, negodovanje v delu volilnega telesa pa tudi v medijskem prostoru, zlasti po neizvolitvi Jankovića, ampak to pravzaprav odslikava to, da imamo politični pluralizem.

Kot je povedal, je vsaka stranka na volitvah dosegla neki rezultat in govoriti, da bi morali Jankovića, ki je relativni zmagovalec, zdaj vsi podpreti, je nerazumevanje procesov v demokratični družbi. Vlado dobi tisti, ki jo je sposoben sestaviti. Ne tisti, ki je zmagal na volitvah. Ta ima zgolj pravico, da jo prvi poskusi sestaviti. To je edini privilegij, ki mu pripada. Toda če ni sposoben oblikovati vlade, dobijo priložnost drugi. V Evropi je to povsem normalno.

Na vprašanje, kako kot nekdanji podpredsednik državnega zbora gleda na gesto poslancev, ki ob glasovanju za mandatarja niso dvignili glasovnic, je Brejc odgovoril, da enako situacijo doživeli leta 2000. Znano je namreč, da so v Bajukovi vladi poslanci LDS ravnali popolnoma enako. Takrat se nihče od njih ni zgražal in tudi mediji in razni profesorji pravne fakultete niso menili, da je bilo to narobe. Taisti pa danes govorijo povsem drugače. Kot pravi, pri takem glasovanju štejejo le glasovi za, vsi drugi so nepomembni. Čisto vseeno je, če poslanci, ki so proti ali se ne morejo odločiti, glasujejo ali ne.

Na vprašanje, če bomo po njegovem kmalu dobili vlado, pa je Miha Brejc odgovoril, da bo tu verjetno največ naredil naravni proces. Kot pravi, so strici iz ozadja dejstvo. Če o njih govori celo predsednik vlade Borut Pahor, mu najbrž že lahko verjamemo. Brejc meni, da se ti ljudje bojijo, da bi Janša prišel na oblast, da bi v mandatu desnosredinske vlade izgubili ekonomsko in informacijsko moč, da bi bili ogroženi njihovi strateški interesi in privilegiji.

Janša je v SDS daleč prvi

Miha Brejc je v intervjuju za Delo tudi povedal, da mu je bila zamisel o vladi narodne enotnosti všeč, ker bi ta averzija do Janše, to sovraštvo do predsednika SDS, ki ga zaznavamo v delu javnosti, polagoma uplahnilo. Žal kandidata za vodenje takšne vlade pobudniki ideje niso našli.

Na vprašanje, če je Janša zanj vendarle najboljši, pa je Brejc odgovoril, da kar zadeva trenutne kandidate za predsednika vlade, je gotovo dober kandidat desne sredine. Bi pa se po njegovem mnenju našle še boljše osebnosti, vendar ne ve, ali bi bile pripravljene prevzeti v teh časih tako težko nalogo. Povedal je, da pozna ljudi v SDS in da bi trenutno tam težko našli ustreznega kandidata. Kot pravi, je v SDS Janez Janša daleč prvi. In potem dolgo ni nikogar. Je pač ključna oseba stranke – pozabil je na to, da bi bilo treba vzgojiti mlade ljudi, ki bi bili v nekem trenutku sposobni prevzeti njegovo mesto.

Na vprašanje, če bo v primeru, da se v SDS še naprej ne bodo zmenili zanj, prestopili k Virantu, je Brejc odgovoril, da je dejstvo, da sta se Virant in Janša začela pogovarjati in dosegla vrsto soglasij glede programskih stališč, dober znak. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje oba. Ko gleda vodstvo Virantove stranke, ga zelo veseli, da gre za dinamično politično sredino. V politiki res nimajo zadostne kilometrine, se pa hitro učijo. Pred glasovanjem o mandatarju v državnem zboru je menda prav Ivan Vogrin prvi predlagal, da ne glasujejo. Brejca veseli, da imamo v Sloveniji končno res novo politično silo, za katero upa, da se bo še okrepila.

Človeška plat pri Janezu včasih odpove

Miha Brejc, ki je star 64 let, je še povedal, da se je že pred tremi leti odločil uresničiti eno od svojih načel, namreč, da da priložnost mlajšim, in to povsod, kjer deluje: v politiki, na fakulteti, na inštitutu Jožeta Pučnika.

Za konec je Miha Brejc Dejanu Karbi zaupal, da je ugotovil, da ga v SDS očitno ne potrebujejo. Ker ve, zakaj se je to zgodilo, ga to niti ne moti. Tega ne šteje za neko težavo. Ve pa, da človeška plat pri Janezu včasih odpove.