Če bi predsednik vlade želel zamenjati več ministrov, bi takšno odločitev moral vezati na vprašanje svoje zaupnice. Dosedanji institut interpelacije pa bi se po predlogu SDS ohranil.

Največ za prihodnost ...

V obrazložitvi predloga za začetek postopka sprememb ustave, pod katerega se je podpisalo 26 poslancev SDS, je zapisano, da bi "za prihodnost dobili največ, če bi skrajšali postopek imenovanja vlade in tako omogočili, da se nova vlada s polnimi pooblastili imenuje čim prej".

Kot zagotavljajo poslanci SDS, bi predlagane spremembe imele pozitivne finančne posledice za proračun. Obenem pa bi z enofaznim imenovanjem vlade omogočili, da bi se čim prej izpeljale nujno potrebne razvojne reforme. "S tem bi dosegli nov razvojni ciklus v Republiki Sloveniji. Nov razvojni ciklus s čim prejšnjim imenovanjem vlade pa bi omogočil vzpostavitev trdnih temeljev za višjo kvaliteto življenja državljank in državljanov," so zapisali.

S predlaganimi spremembami 111., 112., 116. in 117. člena ustave želijo v SDS, kot so zapisali, prispevati k preglednosti volitev predsednika vlade in same sestave vlade, saj bi bilo ob imenovanju predsednika vlade tudi razvidno, v kakšni sestavi bo vlada dejansko delovala. "Predsednik vlade je odgovoren za delo vlade, zato naj ob svoji izvolitvi predstavi listo ministrov, s katerimi bo vodil izvršilno vejo oblasti," predlagajo v SDS.

Predlog v razpravo že prejšnjo jesen

Prav tako naj predsednik vlade, ki je odgovoren za delovanje vlade, sam odloča o imenovanjih in razrešitvah ministrov, a pogojem, da v teku enega mandata ne spremeni več kot ene tretjine vladne ekipe. V kolikor predsednik vlade želi uveljaviti večje spremembe, mora le to vezati na vprašanje zaupnice celotni vladi, še predlagajo poslanci SDS.

V SDS so sicer predlog ustavnih sprememb z navedeno vsebino v razpravo podali že lansko jesen. Pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami so ga posredovali tudi strankam, ki pa se doslej glede predloga še niso opredelile.

Pravna stroka medtem predlaga premišljeno spreminjanje ustave. Pravnik Miro Cerar je pojasnil, da bi bilo le v teoriji mogoče ustavo spremeniti tako hitro, da bi po njej oblikovali že novo vlado. "Vprašanje tudi je, v kolikšni meri bi bila lahko v tem primeru v spremembe vključena ustavno-pravna stroka," je poudaril.