Grožnje tudi drugim posameznikom
Na policiji so nam potrdili, da bodo "na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, začeli varovati poslanca državnega zbora Zorana Jankovića". Odgovorov na vprašanja, ki so se nanašala na oceno ogroženosti in na stopnjo varovanja, nam "zaradi operativnega dela policije" ni uspelo dobiti. Po naših informacijah pa naj bi policijo predvsem skrbela varnost Jankovića na silvestrovo, saj se namerava nekdanji župan tako kot v minulih letih tudi letos sprehoditi po ljubljanskih ulicah.
Kot nam je uspelo izvedeti, pa grožnje Zoranu Jankoviću in njegovi družini niso edini primer tovrstne oblike pritiska na posameznike v zadnjem času. Kot trdijo naši viri, naj bi bili predvsem po znani aferi s trenirkami, povezani s pismom Tomaža Majerja, ki ga je na svoji spletni strani objavila stranka SDS, groženj deležni tudi drugi posamezniki, ki so se javno medijsko izpostavili proti načinu šikaniranja, izraženem v pismu. Po naših podatkih policija vse omenjene primere še preiskuje.
Tovrstno varovanje je v Sloveniji zelo redko
Kakšnega varovanja bo deležen Janković, na policiji niso želeli razkriti. Kot je znano, policijsko varovanje državnih funkcionarjev v klasičnem pomenu besede - torej kot fizično varovanje - pripada predsednikom republike, vlade in parlamenta ter trem državotvornim ministrom (ministru za zunanje zadeve, ministru za notranje zadeve in ministru za obrambo). Pripadniki urada za varnost in zaščito operativno ali vsaj preventivno (varovanje, ki temelji na zbiranju podatkov o ogrožanju varovanih oseb) "pokrivajo" tudi druge ministre, pa predsednika državnega sveta, predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, generalnega državnega tožilca in direktorja Sove. Varovanje drugih funkcionarjev je v Sloveniji precej redek pojav. Po naših podatkih ga najpogosteje odredijo tožilcem in sodnikom, če pristojne službe ocenijo, da je ogrožena njihova varnost. V vsem lanskem letu tako na policiji beležijo en sam tovrsten primer, ko je policija nudila zaščito oziroma varovanje sodnici Katarini Turk Lukan, nad katero so se za zdaj še vedno neznani storilci spravili novembra 2009. Takrat so na zunanjo stran okna otroške sobe sodničine hiše neznanci namestili eksploziv, najverjetneje TNT, eksplozija pa je odnesla tudi približno pol metra debele opečnate stene dimenzij okoli 50 krat 50 centimetrov. Bolj kot ne po naključju je v napadu nihče ni resneje skupil, lažje ranjena pa je bila sodničina mladoletna hči. Varovanje sodnice in njene družine so policisti začeli takoj po bombnem napadu, danes pa ni več med varovanimi osebami.
Za začasno osebno varovanje so v minulih letih zaprosili nekateri vidni politični predstavniki. Najbolj znan je primer iz leta 1994, ko je takratnega notranjega ministra Iva Bizjaka za policijsko zaščito prosil in jo tudi dobil tedanji predsednik stranke SLS in poslanec Marjan Podobnik. Prošnjo je utemeljil z grožnjami z likvidacijo, ki naj bi bile povezane z njegovim razkrivanjem podrobnosti v tako imenovani Hitovi zgodbi. V prošnji je navedel, da bi želel odgovorno nadaljevati svoje delo, ne pa ga prekiniti zaradi različnih pritiskov.
