Med bivšimi poslanci je namreč tudi deset takih, ki bi službo objektivno povsem z lahkoto dobilo že jutri. Gre za nekdanje poslance, ki so hkrati tudi nepoklicni župani v svojih občinah in ki se brez zadržkov lahko odločijo za poklicno opravljanje te funkcije. Občinske svetnike morajo o tej odločitvi zgolj seznaniti... A bi se jim to krepko poznalo v denarnici. Zato je prav vseh deset že zaprosilo za poslansko nadomestilo.

Vseh deset bo tako še naprej prejemalo okoli 1500 evrov bruto "nagrade" za nepoklicno opravljanje županske funkcije. Hkrati pa bodo prejemali še nadomestilo, ki bo približno enako zadnji poslanski plači, se pravi od štiri do pet tisoč evrov bruto. Skupaj torej v povprečju okoli šest tisoč evrov bruto nadomestila in županske nagrade. Če pa bi se kdo le odločil, da vzame "ponujeno" službo poklicnega župana, bi prejemal "zgolj" polno župansko plačo, ki znaša dobrih tri tisoč evrov bruto, odvisno pač od števila prebivalcev občine, ki jo vodi, in od dodatkov na delovno dobo.

Sedanji bivši poslanci in še vedno župani niso prav nič boljši od njihovih predhodnikov. Po prejšnjih volitvah je brez poslanskega sedeža ostalo sedem županov, ki so še leto dni "vlekli" poslansko nadomestilo in nagrado za nepoklicno županovanje. Mnogi so takoj po preteku enega leta čudežno hitro našli službo župana... Dva od teh sedmih (Bojana Starmana in Mihaela Prevca) so volilci letos nagradili z izvolitvijo v državni zbor.

Letošnji nekdanji poslanci in še naprej nepoklicni župani so Alan Bukovnik, Anton Kampuš, Bojan Kontič in Tomaž Mencinger iz SD, Borut Sajovic, Milan Gumzar in Miran Jerič iz LDS ter Milan Čadež, Darko Menih in Peter Verlič iz SDS.

"Odločitev še ni dokončna. Nekaj mesecev bom zagotovo prejemal nadomestilo, potem se bom pa odločil, kako naprej. Potrebujem nekaj časa in zakonodaja mi to omogoča. Ni pa nujno, da bom po preteku enega leta postal poklicni župan. Lahko da bom še naprej nepoklicni," je povedal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. Župan Tržiča Borut Sajovic je obljubil, da nadomestila ne bo prejemal celo leto. "Moja prvotna služba pred prvo izvolitvijo v parlament je bila terenski veterinar in na to delovno mesto se ne morem vrniti. Tako da se bom odločil za poklicno županovanje. V nekaj mesecih," je dejal Borut Sajovic. Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi, se je za nadomestilo odločil zato, "da bo prihranil 20.000 evrov v občinskem proračunu". Župan Velenja Bojan Kontič pa pravi, da bo začel poklicno opravljati župansko funkcijo že februarja prihodnje leto. "Velenje potrebuje poklicnega župana. V preteklosti sem večino nagrad za nepoklicno opravljanje županske funkcije podaril v dobrodelne namene in raznim društvom. Sem razmišljal, da bi s tem nadaljeval, ker bi lahko prihranil 36.000 evrov občinskemu proračunu. Ampak je v javnosti zelo negativno ocenjeno, če funkcionar prejema dohodke iz dveh naslovov, tako da nisem prepričan, kako bi ljudje to sprejeli."

Gorenjevaški župan Milan Čadež vidi poslansko nadomestilo kot nekakšno odpravnino za dobro opravljeno delo: "Pozanimal sem se, kako je bilo s tem v preteklosti in kako bodo ravnali drugi moji kolegi v enakem položaju. Obe funkciji sta mandatni in verjetno je to razlog za določbo zakona, po kateri mi nadomestilo pripada. Moja osebna odločitev je bila, da dam prednost županovanju in ne kandidiram več za poslanca. Mnogi so ravnali drugače," je opozoril Milan Čadež, ki bi bil verjetno z lahkoto tudi vnovič izvoljen za poslanca, če bi se pred volitvami tako odločil. Naj dodamo, da je bilo v prejšnjem sklicu parlamenta kar 18 županov. Osem jih je ostalo v državnem zboru in v njihovih občinah bodo nadomestne volitve, deset se jih je odločilo za vsaj za zdaj še nepoklicno županovanje in poslansko nadomestilo.