Ažmanova je po ugotovitvah NČR Kodeks novinarjev Slovenije kršila, ker je v prispevku Umiranje na obroke, objavljenem 26. julija letos, navedla hude obtožbe na račun podjetja Lafarge Cement, ki pa jih ni dodatno preverila, saj pri pripravi prispevka po ugotovitvah NČR ni poskusila poiskati odziva omenjene družbe.
Trebušak in Mayer sta po navedbah NČR kodeks kršila v treh prispevkih, objavljenih julija in avgusta letos, v katerih je Kanal A poročal o tem, da naj bi NLB podjetju Agroživ odobrila posojila na podlagi ponarejenih bilanc, pri čemer naj bi 300 milijonov evrov namesto na računu podjetja končalo na zasebnih računih nekdanjega direktorja in lastnika družbe Agroživ. Po ugotovitvah NČR sta Trebušak in Mayer novinarski kodeks kršila, ker nista poskušala pridobiti odziva vseh, na katere so se nanašale obtožbe.
Carlova pa je po ugotovitvah NČR novinarski kodeks kršila, ker je v prispevku Solinarske zdrahe, objavljenem 6. junija letos v oddaji Tednik na TV Slovenija, navedla neresnično trditev oziroma trditev, ki je ni dovolj dobro preverila. Ni pa v omenjenem primer, ki je sicer govoril o Pomorskem muzeju, novinarskega kodeksa kršil urednik tednika Janko Šopar.
Prav tako kodeksa po ugotovitvi NČR ni kršil novinar Dnevnika Jan Konečnik, kar mu je sicer očitala Sekcija dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po mnenju slednje naj bi naslov prispevka Dimnikarji zaračunali dvojno, v katerem je Konečnik pisal o dimnikarskih tarifah v Ljubljani, namigoval, da so dimnikarji ravnali goljufivo, prav tako pa naj bi posploševal ravnanje ceha kot celoto. NČR je v omenjenem primeru ugotovilo, da nobena od očitanih navedb ne drži.
