Na inštitutu menijo, da prikazovanje državljank in državljanov, pripadnikov skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji kot "novih državljanov" in hkrati kot ljudi, ki so nezmožni lastnega političnega prepričanja ter samostojnega in svobodnega odločanja, predstavlja poskus njihove dehumanizacije ter zato krši ustavni red, so zapisali.

Tovrstno pripisovanje politične vodljivosti skupini državljank in državljanov sugerira nelegitimnost izida volitev in v njih išče krivdo za neuspeh stranke, ki naj bi predstavljala in ščitila interese večinskega naroda, ocenjujejo v inštitutu. "Takšno označevanje volivk in volivcev predstavlja poskus izločanja iz ustavnega reda enakosti ter narodnostno razdeljevanje, ki ustvarja podobe notranjih državnih sovražnikov, spodbuja k nestrpnosti in sovraštvu, ter poskuša ustvariti konflikt med tako ustvarjenima poloma volivk in volivcev," so zapisali.

Državljanstvo določene države pomeni popolno vključitev v pravni in politični red enakosti, zato mora biti ločevanje med "novimi" in "starimi" državljani absolutno nesprejemljivo, menijo.

Na inštitutu opozarjajo na neresničnost trditve, da je nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal "podelila stalno bivališče za nazaj približno 20.000 tako imenovanim izbrisanim in da so si mnogi nemudoma uredili državljanstvo". Kot so zapisali na inštitutu, ima od 25.000 izbrisanih danes urejen status samo okoli 12.000 ljudi in ne 20.000, kot napačno trdi avtor zapiska na spletni strani SDS.

Od vseh izbrisanih, ki imajo danes urejen status, je samo 7.300 državljanov in samo ti imajo volilno pravico, navajajo na inštitutu. Ostali izbrisani, ki imajo urejen status, imajo samo dovoljenje za stalno prebivanje in volilne pravice na državnozborskih volitvah nimajo. Tudi z dopolnilnimi odločbami se prizna samo dovoljenje za stalno prebivanje za nazaj, kar ne vpliva na volilno pravico, poudarjajo na mirovnem inštitutu.

Kot so še zapisali na mirovnem inštitutu, pozdravljajo spontano in kreativno reakcijo civilne družbe in državljanov, ki prav z uporabo kulturno določljivih označevalcev domnevne manjvrednosti - z nošenjem trenirke, opozarjajo na nesprejemljivost tovrstnega posploševanja. S tem ponazarjajo, da so v družbi, v kateri je dovoljeno tovrstno kršenje ustavnega reda in razpihovanje sovraštva, lahko tarča vsi, so še zapisali.