Kako bosta nova objekta videti, nam na stanovanjskem skladu niso znali povedati, saj bo projektiranje objektov naloga zasebnega partnerja, s katerim bodo pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu sklenili za obdobje 20 let. Zasebni partner bo moral poleg projektiranja pridobiti vsa dovoljenja in soglasja za novogradnjo, zgraditi oba objekta in nato upravljati ter oskrbovati stanovanja v času trajanja pogodbe. Projektiranje, pridobivanje dovoljenj in gradnjo bo moral zasebnik financirati iz lastnih sredstev, Heglerjeva pa vrednost projekta ocenjuje na 5,28 milijona evrov. Mestna občina Ljubljana bo kot javni partner vložil le svoje 4045 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki je vredno nekaj manj kot 978.000 evrov.
Kot je razvidno iz predloga akta o javno-zasebnem partnerstvu, pa si želi imeti Javni stanovanjski sklad odkupno pravico. Stanovanjski sklad bi to pravico uveljavil, ko uporabniki oskrbovanih stanovanj v zasebnem delu ne bi izpolnjevali predpisanih pogojev za bivanje v oskrbovanem stanovanju. V praksi to pomeni, da če bi denimo družina posameznika, ki bi v zasebnem delu kupil oskrbovano stanovanje, to stanovanje podedovala, bi stanovanjski sklad lahko uveljavljal pravico do odkupa stanovanja.
Javni stanovanjski sklad je oskrbovana stanovanja v javno-zasebnem partnerstvu zgradil že v Murglah, kjer je sodeloval s podjetjem Mijaks investicije. V Murglah je zrasla stavba s 65 oskrbovanimi stanovanji, po pogodbi med skladom in Mijaks investicijami je 12 stanovanj skladovih, preostala so pripadla omenjeni družbi. Sicer pa je stanovanjski sklad lastnik večjega števila oskrbovanih stanovanj v Centru starejših občanov Trnovo, kjer je 60 tovrstnih stanovanj, vsa v lasti sklada.
