Vlado Miheljak: Rezultati so po eni strani nepričakovani, po drugi strani pa smo tisti, ki spremljamo javnomnenjsko raziskovanje, že v četrtek ali petek lahko videli trend, ki je napovedoval preobrat. Treba je poudariti, da podpora Zoranu Jankoviću ni zrasla, temveč je padla SDS. Janez Janša je izgubil tiste volivce, ki so mu prej načelno dali glas, kot nosilcu sprememb, niso pa mu ga želeli dati za vsako ceno. Izvajal je negativno, umazano kampanjo, ko pa se je sam moral soočiti z enakim, je pobegnil iz kampanje, tega javnost ne mara. Zadnja dva umika iz kampanje sta bila po mojem katastrofa. Janković je imel boljšo taktiko, kljub temu, da jih je dobival po glavi, je stoje prestal vse runde in na koncu preživel. Drugo vprašanje je, kaj se bo zgodilo zdaj. Koalicijska pogajanja bodo trda, vendar se lahko zgodi tudi, da bo do koalicije prišlo hitreje kot na prejšnjih volitvah.

Matevž Tomšič: „Rezultati so zame in verjetno za marsikoga drugega veliko presenečenje. Vse ankete, ki so bile opravljene do nekaj dni pred volitvami, so kazale precej drugačno sliko, kazale so zmago, nekatere celo precej prepričljivo zmago stranke SDS. To se ni zgodilo. Očitno je spet prišlo do neke mobilizacije v zadnjem času, v zadnjih dneh. Tudi ti 'protijanševski' sentimenti, ki so značilni za znatni del tega volilnega telesa, so v zadnjih dneh ponovno prevladali, neka ideološka ali pa osebna nastrojenost zoper Janeza Janšo. Tako so se nekateri v zadnjem hipu odločili, da bodo volili tistega, ki je njegov glavni tekmec, nekoga, ki je imel edini možnost, da ga premaga. Rezultat je potem tak, kakršen pač je. Sedaj imamo situaciji, ki je kljub presenetljivi zmagi Zorana Jankovića, precej zapletena. Imel bo namreč precejšnje težave, če bo hotel sestaviti koalicijo.“

Igor Vidmar: „Rezultati so presenečenje, še posebej glede na nizko volilno udeležbo, ki naj bi koristila desnici. Zmoto anket bodo pojasnili strokovnjaki, na prvo žogo pa bi rekel, da se je SDS maščevala negativna kampanja in to, da so volivci pokazali višji moralno-politični čut , kot ga je ponujal pop-tv senzacionalizem. Nacionalni sramoti pa smo se izognili na "francoski" način - podprli smo manjšega grešnika. A za preprečitev Slovenije kot družinskega podjetja in "učinkovite demokracije" kot "leve" avtoritarnosti, ki bo pokorno sledila evropskemu "socialnemu neoliberalizmu", bomo morali biti zelo pozorni in kritični.“