Vse občine so bile obveščene, da so po slovenski zakonodaji zavezane odgovoriti prosilcu v brajici v roku 20 delovnih dni. Ker nekatere občine nimajo potrebne tehnične opreme, so bile obveščene tudi o podjetjih, ki zapisujejo braillovo pisavo, so sporočili z Evropskega središča Maribor.

Rezultati raziskave so po njihovi oceni porazni. 60 občin na zahtevo namreč sploh ni odgovorilo, iz 14 občin so prosilcu poslali po pošti dopis, ki ga ni mogel prebrati, 11 občin je prosilcu zahtevano informacijo poslalo po elektronski pošti. Le 13 občin je prosilcu poslalo zahtevano informacijo v brajici, od tega 11 v zakonitem roku. Dve občini sta mu namesto brajice poslali cd z zvočnim posnetkom.

Med dopisi, ki so jih občine poslale slepemu v običajnem tiskanem besedilu, ki ga ta ni mogel prebrati, so občine navedle najrazličnejše razloge, zakaj besedila ne pošiljajo v brajici. Nekatere trdijo, da za to ni potrebe ali zakonske podlage (npr. občini Črna na Koroškem in Kanal ob Soči), druge zahtevo zavračajo po priporočilu Skupnosti občin Slovenije (Kobarid), tretje nimajo potrebne tehnične opreme (Braslovče, Majšperk, Bistrica ob Sotli).

V Ljubljani in Mariboru brez odgovora

Občine so slepo osebo z dopisom, ki je ta ne more prebrati, napotile na svojo spletno stran ali pozvale k telefonskemu razgovoru (Logatec). Med večjimi občinami je v brajici odpisala celjska občina, v Ljubljani in Mariboru pa slepemu niso odgovorili.

Docent za ustavno pravo Jurij Toplak, ki je skupaj s podiplomskim študentom Fakultete za državne študije Mitjo Leskovarjem vodil raziskavo, je ob tem poudaril: "Zakonodaja je jasna, državni organi morajo s slepim komunicirati v njemu dostopni obliki. Dokler kršitelji ne bodo za diskriminacijo odgovarjali, bodo izbrali najcenejšo in najlažjo pot, to pa je kršenje pravic invalidov."

Leskovar pa dodaja, da ravnanje občin ni le družbeno neodgovorno, ampak tudi nezakonito. Občine bodo zato morale "aktivno pristopiti k odpravljanju diskriminacije in iskati načine, kako slepim na najboljši in najlažji način nuditi dostop do informacij".

Boštjan Štefanič iz Radeč, ki je slep od rojstva in je sodeloval pri raziskavi, je nad odnosom občin razočaran. "Še bolj kot ignoranca občin pa boli diskriminacija, s katero se slepi vsakodnevno srečujemo na vseh področjih življenja. Tokrat smo analizirali občine, naslednjič bi lahko mobilne operaterje, s katerimi imamo težave," je napovedal.