Na nacionalni televiziji so se soočili podpredsednik SD Patrick Vlačič, podpredsednik SDS Zvonko Černač, Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, predsednik Liste Virant Gregor Virant, predsednik DeSUS Karl Erjavec, predsednik SLS Radovan Žerjav, predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednica LDS Katarina Kresal, predsednik Zares Gregor Golobič, predsednik SMS - Zeleni Darko Kranjc, predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič in predsednik stranke Gibanje za Slovenijo Franc Kramar.

Glede usode evroobmočja Janković zagotavlja, da evropski uradniki v Sloveniji ne bodo krojili usode, ob čemer izpostavlja, da bo morala Slovenija teči hitreje kot drugi. Vlačič pa meni, da nam bo Evropa hitro diktirala, če ne bo nova vlada potegnila pravih potez.

Černač je prepričan, da bo evro obstal, Slovenija pa da zna sama odgovorno upravljati državo. Tudi po Virantovem mnenju bo evro preživel, ključno pa je vprašanje, ali bomo ostali zraven.

Novakova upa, da nam ne bodo diktirali evropski uradniki, vendar če ne bomo dosegli pametnega soglasja, je morda bolje, da nam nekdo od zunaj pomaga. Po prepričanju Erjavca mora politika najti rešitev, kar je mogoče z močno vlado. Žerjav ob tem opozarja na nujen zagon gospodarstva.

Javnomnenjske ankete vstop v parlament kažejo sedmim strankam. Tiste, ki bi ostale zunaj njega, menijo, da se bo dejanska podpora strankam pokazala v nedeljo.

Kramar ocenjuje, da so ankete stvar medijev, tudi Kranjc opozarja, da je bila njihova stranka "trn v peti elitam" in so jih zato ob dobrih rezultatih "izbrisali". Žnidaršič meni, da je bila stranka diskriminirana v medijih, ker se konkurenti bojijo, da bi postali močna stranka.

Po besedah Golobiča se demokracija spreminja v medijski fenomen, v Sloveniji pa v "anketni fenomen", Kresalova pa se sprašuje, ali se gre čuditi nad uvrstitvijo LDS v teh anketah potem, ko "so me tri leta pribijali na križ". Po Jelinčičevem mnenju ankete ustvarjajo javno mnenje, namesto, da bi ga merile.

Ob vprašanju, ali je potrebno zgornjo mejo, do katere se lahko država zadolži, zapisati v ustavo, so pritrdilno odgovorile DSD, Lista Virant, SD, NSi, SNS, Gibanje za Slovenijo, Zeleni in Zares. Strinjajo se tudi SLS, kjer predlagajo, da se meja postavi na 35 odstotkih, ter SDS in Lista Virant, ki predlagata mejo na 45 odstotkih. S tem se ne strinjata Jankovićeva stranka, DeSUS in LDS.

Na vprašanje, ali je smotrno, da se država zadolži za socialne transferje, je Virant zatrdil, da se socialnih transferjev ne sme krčiti, Černač pa je poudaril, da mora biti sistem države pri tem pregleden. Janković meni, da je prav, da se je država za ta namen zadolžila, vendar je ob tem treba dvigniti tudi raven konkurenčnosti.

Vlačič je ponosen, da so pomagali ljudem v stiski, po besedah Žerjava se morajo vključiti v socialna dela tisti, ki prejemajo podporo. Novakova je ocenila, da bomo socialno državo krepili, če bomo krepili gospodarstvo, Erjavec pa, da bi bilo pravilneje, da bi se zadolžili za investicije, čeprav je priznal, da so ljudje pomoč potrebovali.

Kranjc je dejal, da je osnovna naloga države, da poskrbi za državljane, Kramar pa, da je rešitev, da bi se socialni transferji izplačevali preko občin. Kresalova je za to, da država poskrbi le za tiste, ki si sami ne morejo pomagati, Golobič pa je prepričan, da je treba socialno državo ohraniti, četudi se je za to treba zadolžiti. Žnidaršič zagovarja soupravljanje in soudeležbo delavcev pri dobičku, Jelinčič pa je menil, da bi morali socialne podpore ukiniti vsem, ki bi odklonili kakšno delo.