Bolezenski izostanki ali zdravstveni absentizem je višji v javnem kot gospodarskem sektorju, po izkušnjah različnih institucij pa so vzroki zanj predvsem ekonomske, socialne in korupcijske narave, je dodal Kečanović. Če je v neki organizaciji nesposobno ali skorumpirano vodstvo, je večja verjetnost, da politika vodstva negativno vpliva na kolektiv. Spodobnemu vodstvu pa lahko nasprotujejo različne interesne skupine, ki sledijo koruptivnim motivom, je še pojasnil Kečanović.
Na komisiji za preprečevanje korupcije so zato sklicali interdisciplinarni delovni posvet, da bi z njim dvignili raven zavedanja o težavi in se učinkoviteje spopadali z njo. Enoznačne rešitve so po mnenju Kečanovića težko možne, moč pa je razviti modele za višjo učinkovitost, na primer načrt integritete, ki jo ponuja tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Gre za miselno shemo, ki povezuje različna znanja in prakse institucij, ki se s temi težavami soočajo, tako da se je z njimi možno bolj učinkoviti soočati. Po zakonu morajo za to poskrbeti vsi državni organi, komisija pa ima možnost, da odredi uporabo načrtov integritete, je dodal Kečanović.
Po besedah predsednika komisije Gorana Klemenčiča gre za akutno težavo, ki vpliva na integriteto državnih organov, komisija pa se je absentizma lotila zaradi krepitve pravne države. Številni prijavitelji koruptivnih dejanj se namreč bojijo šikaniranj na delovnem mestu, zato se pogosto zatečejo k bolezenskim izostankom.
Varnost pri delu je v slovenskih institucijah pogosto višja vrednost kot zdravje, zato se bodo v prihodnje s to težavo na Inšpektoratu RS za delo po besedah glavne inšpektorice Nataše Trček bolj intenzivno ukvarjali. Decembra bodo tako poskrbeli za osveščenost lastnih inšpektorjev, v letu 2012 pa bodo ta vidik vključili v vsak svoj nadzor.
Z absentizmom se pri svojem delu srečuje tudi Inštitut za varovanje zdravja RS, zaradi svoje predvsem preventivne funkcije pa se po besedah direktorice Marije Seljak želijo povezati s partnerskimi organizacijami. Pri tem bodo poskrbeli za javni prikaz zbranih podatkov, predstavijo pa lahko tudi primere dobre prakse, na primer v nekaterih bolnišnicah, kjer skušajo prijetno okolje ustvariti tako za bolnike kot tudi zaposlene.
Posvet, ki ga soorganizirajo Komisija za preprečevanje korupcije, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Urad vlade za enake možnosti, Inštitut za varovanje zdravja in Inšpektorat za delo, je del aktivnosti komisije pred 9. decembrom, dnevom boja proti korupciji. Želja Klemenčiča pa je, da bi posvet postal redni letni dogodek.
