Davčna uprava torej mora, na podlagi veljavne zakonodaje, npr. carini, NPU, policiji, tožilstvu, UPPD, delovnim telesom državnega zbora itd., torej pristojnim institucijam, posredovati informacije, tudi tiste z davčno tajnostjo. Davčna uprava je torej dolžna razkrivati domnevne nepravilnosti davčnih zavezancev, če te sodijo v področje dela različnih institucij. To velja za vse pristojne institucije in za vse davčne zavezance.
Poudarjamo, da je iz poročil z novinarske konference, ki jo je sklical g. Zoran Janković, razvidno, da je razkriti dokument jasno označen kot kopija (beseda kopija čez celo stran dokumenta). Iz postopka notranjega nadzora, ki smo ga opravili, smo ugotovili, da takšnega dokumenta v davčni upravi ni. Tudi v tem primeru so pristojni nadzorni organi znotraj davčne uprave ugotovili, da ni nikakršnega dvoma v to, ali je davčna uprava dokumente varovala z zahtevano skrbnostjo.
Davčna uprava pa ponovno poudarja, da je nesprejemljivo, da dokumenti, ki so označeni kot davčna tajnost, zaokrožijo med nepooblaščenimi osebami, tudi, če gre za novinarje, so še zapisali na Dursu.
Spomnimo:
Po razkritju dokumenta, ki kaže, da je podjetje Electa iz svojega dolga do Jankovića njegovemu sinu nakazala 129.000 evrov, je Janković pozval Durs in Alenko Jeraj (SDS), ki je v tem mandatu vodila komisijo, ki preiskuje gradbene posle v Ljubljani, in je bila naslovljenka dopisa, naj pojasnijo namen razkritja dokumenta.
Kot je dejal, razmišlja tudi o tem, da bi zaradi razkritja davčne tajnosti ovadil neznanega storilca.
