Slovenija je decembra leta 2006, torej v času, ko je vlado vodil Janez Janša, s Patrio in trzinskim Rotisom sklenila pogodbo o nakupu 135 oklepnikov za Slovensko vojsko.

Ni dokazov? Zobec Hrastarjeva meni drugače

Že v času Janševega mandata so zlasti iz tedanjih opozicijskih krogov in nekaterih medijev v javnost začele curljati informacije o domnevni vpletenosti visokih imen politike in gospodarstva v koruptivna dejanja pri izboru finskega podjetja. Svojevrsten vrhunec je v tem smislu predstavljala oddaja finske televizije YLE Resnica o Patrii, ki je tedanjega premiera neposredno obtožila korupcije.

Razprave o domnevni korupciji pri nakupu oklepnikov so vse odtlej polnile časopisne stolpce in politične govore, vendar so v javnosti obdolženi vseskozi opozarjali, da dokazov za obtožbe ni. Drugače pa je menila nekdanja višja tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je avgusta lani zoper predsednika SDS Janšo, nekdanjega direktorja HSE Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in poslovneža Walterja Wolfa na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila obtožni predlog.

Ta je obtožene bremenil domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje. Med glavnimi dokazi, do katerih naj bi se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt, ki ga je policija našla v Črnkovičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in "stranko" razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu.

Zadeva Patria političen proces

Peterica je očitke iz obtožnega predloga zanikala, zadevo Patria pa označila kot političen proces. Janša se je tako že od vsega začetka spraševal, v kakšni pravni državi lahko tožilstvo brez dokazov obtoži nekoga, da je na neugotovljen način na neugotovljenem kraju in ob neugotovljenem času sprejel obljubo provizije.

V vrstah politične opozicije in njenih somišljenikov so se že pred začetkom sojenja pojavila tudi namigovanja o vpletenosti slikarja Jureta Cekute v posel s Patrio. Obenem krivdo za afero opozicija že vrsto let pripisuje tudi nekdanjemu predsedniku protikorupcijske komisije Dragu Kosu, ki je po njihovem prepričanju afero na Finsko "nesel v svoji aktovki", saj da je v razgovorih zavajal tamkajšnje preiskovalce. Kos je to zanikal.

Preiskave domnevnih nepravilnosti v postopku nakupa oklepnikov sicer potekajo v treh državah; na Finskem, kjer se je nedavno končal predkazenski postopek, v Avstriji, kjer se bo sojenje predvidoma začelo januarja 2012, in v Sloveniji, kjer se je začelo 5. septembra letos.

Zavrnili zahtevo po izločitvi dokazov

Že v uvodnih narokih sojenja na Okrajnem sodišču v Ljubljani je obramba zahtevala izločitev nekaterih dokazov. Na Finskem in v Avstriji naj bi bili po njihovi oceni ti namreč pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožilec Andrej Ferlinc, ki je zadevo Patria prevzel po umiku Zobec Hrastarjeve iz tožilskih vrst, pa je na drugi strani poudarjal, da "trdovratnost" obrambe in količina dokazov, ki jih želi izločiti, po njegovem mnenju zgolj dokazujeta pomembnost teh dokazov.

Zahtevo odvetnikov obrambe po izločitvi dokazov je najprej zavrnila sodnica Barbara Klajnšek, vendar so se nekateri odvetniki pritožili na višje sodišče. To je pred dnevi pritožbo - po besedah Črnkovičevega odvetnika Dejana Markovića iz formalnih razlogov - zavrglo kot nedopustno.

Več kot milijon evrov odškodnine in umik izjav

V ponedeljek se bo zato na Okrajnem sodišču v Ljubljani - zaradi zagotovitve primernih prostorskih pogojev pa v prostorih vrhovnega sodišča - sojenje nadaljevalo. Preostali naroki so predvideni za 28. novembra ter za 5., 12., in 19. decembra letos. Nadaljevanje sojenja sovpada z volilnim časom, vendar na okrajnem sodišču zanikajo, da bi takšne termine določili z namenom, da bi vplivali na izid volitev.

Medtem pa se je v Ljubljani tudi že končal pravdni postopek v tožbi Janeza Janše zaradi uvodoma omenjene oddaje Resnica o Patrii. Predsednik SDS je zaradi oddaje, v kateri so ga obtožili korupcije v poslu z oklepniki, poleg Berglunda in televizije YLE tožbo vložil tudi zoper direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Zahteval je več kot milijon evrov odškodnine in umik izjav.

Sodnik Matej Papler je 11. novembra povedal, da je odločitev "pri njem že zrela" in da bo večina strank z njo nezadovoljna, a je še ni razkril. Ker je tožnik le eden, na strani toženih pa so štirje, bi bilo mogoče sklepati tudi o izidu tožbe, vendar pa je sodnik napovedal, da bo strankam odločitev pisno posredoval v 30 dneh.