Proti interventnem zakonu so v DeSUS, ker bi zakon pomenil tudi varčevanje na račun upokojencev. Karl Erjavec se boji, da bi privarčevane milijone takoj zapravili za dokapitalizacijo NLB.

V SNS menijo, da je sprejemanje interventnega zakona ta trenutek neprimeren ukrep. Da gre za poskus, da se opraviči nesposobnost politike, da bi našla nove prihodke, je dejal Zmago Jelinčič.

Da "nas vsaka neodločnost stane" menijo v LDS. Katarina Kresal je prepričana, da če ne bo tihega podpihovanja s strani politike, bo tudi pri sindikatih lahko dosežejo dogovor.

Konsenz s socialnimi partnerji so poudarjali tudi v SLS. Radovan Žerjav je ob tem poudaril, da interventni zakon ne pomeni, da bi kdo v prihodnjem letu dobil manj, ampak da bi dobili enako kot letos.

Borut Pahor (SD) je poudaril, da se je treba odzvati na dogajanje na finančnih trgih. Napovedal je, da se bo v četrtek dobil s socialnimi partnerji in napoveduje nov poskus iskanja konsenza za interventni zakon.

"Če je našemu poslancu Gantarju uspelo v treh dneh dobiti podporo sindikatov, ki predstavljajo večino javnih uslužbencev, kaže, da je bilo dovolj prostora za kompromis," pa je dejal Gregor Golobič iz Zares, kjer so sicer proti nižanju plač sodnikov.

Da bi politika dobila zaupanje socialnih partnerjev, pa v SDS predlagajo znižanje plač vsem funkcionarjem za 10 odstotkov. Janša je priznal, da ne gre toliko za finančni (privarčevali bi 10 milijonov evrov) kot pa za demonstracijski učinek.

Predsednica evropske parlamentarne stranke NSi Ljudmila Novak je prepričana, da bi bilo boljše, da bi se interventni ukrepi sprejemali takoj po volitvah, ko bo kredibilnost vlade večja.

Predsedniki parlamentarnih strank so svoja mnenja soočali tudi o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Žerjav in Kresalova menita, da je s to investicijo treba nadaljevati in jo zaključiti, kar je podprl tudi Erjavec s poudarkom, da je potrebna "revizija projekta".

Novakova je poudarila, da se te investicije ne da ustaviti, čeprav je med drugim netransparentna. Tudi Janša je dejal, da slovenska energetska bilanca ta projekt potrebuje, z njim pa se je strinjal tudi Pahor.

Golobič in Jelinčič pa se s svojimi kolegi nista strinjala in trdita nasprotno, ob čemer je Jelinčič dodal, da je "bolje danes izgubiti 400 milijonov" kot čez tri leta več milijard.

O pravosodju je Janša dejal, da sodstvo pri nas ne funkcionira in dodal, da sodnik mora biti neodvisen pri presoji, kdo je kriv in kdo nedolžen, ne more pa biti sodstvo neodvisno pri tem, ali naj dela ali ne. Predsednik SDS med drugim predlaga, da naj sodnike namesto DZ imenuje sodni svet.

SNS v svojem programu zahteva ukinitev trajnega mandata in tudi kazensko odgovornost za nepravilno oz. nestrokovno sojenje. Tudi Žerjav se je strinjal, da je trajni mandat treba ukiniti.

Pahor, Golobič, Kresalova in Novakova pa so se konkretno zavzeli za to, da trajni mandat sodnikov ostane. Golobič je namreč poudaril, da je trajni mandat "civilizacijska pridobitev in pogoj ločenosti veje oblasti", kar po njegovem mnenju moramo ohraniti, čeprav "to ne pomeni, da je s pravosodjem vse v redu".

Po mnenju Kresalove bo sodstvo najbolje funkcioniralo s čim manjšim vmešavanjem politike, ki bi morala tudi čim bolj spoštovati odločitve sodstva, medtem ko Novakova ocenjuje, da je trajni mandat sodnikov dober za to, da ti ne bi bili "predmet politične manipulacije".

Erjavec je dejal, da je njegova stranka sicer za trajni mandat, a je treba okrepiti tisto stran, ki omogoča njegov odvzem. Po njegovem je namreč trajni mandat problem, če nekdo slabo dela in tega mandata ne izgubi.