Varčevanje in davki
Predsednici in predsedniki strank so morali na začetku sporočiti, koliko finančnih sredstev nameravajo porabiti za tokratno kampanjo. SLS bo potrošila okoli 300.000 evrov, LDS – dolgovi stranke znašajo okoli 700.000 evrov – do 150.000 evrov, DeSUS okoli 250.000 evrov, SNS do 50.000 evrov, NSi, ki ima dolgove v višini 50.000 evrov, največ 200.000 evrov, Zares pa manj kot kot 100.000 evrov (dolgovi stranke znašajo okoli 60.000 evrov). "Stranka SDS dolgov nima, koliko pa bomo porabili za tokratno kampanjo, ne morem povedati, saj smo šele začeli zbiranje sredstev," je odgovoril prvak SDS Janez Janša. S podobnim odgovorom je postregel tudi predsednik SD Borut Pahor.
"Razmere v evrskem območju se spreminjajo, nismo edina država, ki ukrepamo iz tedna v teden. Interventni zakon smo predlagali pravočasno, vendar ni dobil podpore," pa je Pahor odgovoril na vprašanje, kako privarčevati 300 milijonov evrov. Janša je prepričan, da bi lahko že zdaj sprejeli desetodstotno znižanje funkcionarskih plač, s čimer bi prihranili deset milijonov evrov, dialog s socialnimi partnerji bi Janša nadaljeval šele po volitvah, ko bo ozračje manj naelektreno. "Dlje ko čakamo, slabše bo," pa je opozorila predsednica LDS Katarina Kresal, ki se je tako kot predsednik SLS Radovan Žerjav, ki bi med drugim ukinil vladno službo za podnebne spremembe, zavzela za takojšnje sprejetje interventnega zakona. Prvak Zares Gregor Golobič meni, da odpuščanje v javnem sektorju kar počez ni potrebno, medtem ko bi Ljudmila Novak (NSi) število zaposlenih letno znižala za okoli en odstotek.
Gostje so spregovorili tudi o davčni politiki. "Naš program ne predvideva zniževanja davkov, saj to v teh razmerah ni mogoče," je poudaril Golobič. Zmago Jelinčič (SNS) je po drugi strani prepričan, da so uspešni podjetniki ravno zaradi visokih davkov odšli v tujino, medtem ko predsednik DeSUS Karl Erjavec vidi rešitev v ponovni uvedbi petih dohodninskih razredov.
Mešana soočenja niso (več) pod vprašajem
Pritiski političnih strank na uredništva in vodstvo RTVS se nadaljujejo. Ker je ena od strank, ki spada v tako imenovano parlamentarno kvoto, s pomočjo odvetnika zahtevala zaščito zakonitosti, je generalni direktor javnega zavoda Marko Filli zaprosil uredništva, naj posredujejo »scenarije« predvolilnih oddaj pravni službi RTVS, da preveri, ali ustrezajo zakonodaji in pravilom volilne kampanje. Ker bo pravna služba pregledala predvsem kvote, ki so po zakonu namenjene parlamentarnim in neparlamentarnim strankam, mešana soočenja niso pod vprašajem.
Informativni program Televizije Slovenija (TVS) bo sicer skupaj pripravil sedem soočenj, ki jih bodo lahko gledalci z okvaro sluha spremljali z zamikom na tretjem programu. Po včerajšnji oddaji se bodo jutri soočili še predsedniki neparlamentarnih strank, zatem pa bodo sledila še tri mešana soočenja. Za "grande finale" se bodo v četrtek (1. decembra) pomerile stranke, ki jih bodo verodostojne javnomnenjske ankete uvrščale pod parlamentarni prag, naslednji dan pa še tisti, ki se jim obeta vstop v parlament. Dan pred volitvami bodo na TVS pripravili 14-minutno oddajo z naslovom Kako bomo volili, ki jo bo vodila Rosvita Pesek, na volilno nedeljo pa bo po Dnevniku na sporedu posebna volilna oddaja, ki jo bo vodila Lidija Hren.
Dodajmo, da so na RTVS v petek javno izžrebali termine za samopredstavitve strank in tri mešana soočenja. Čeprav je bilo na prvotnem seznamu osem parlamentarnih in prav toliko neparlamentarnih strank, bo prišlo do sprememb, saj so volilne komisije zavrnile kandidatne liste strank Zeleni Slovenije, SEM – SI in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije v nekaterih volilnih enotah (odločitve je že potrdilo tudi vrhovno sodišče). V nacionalnih programih RTVS lahko namreč nastopijo samo stranke in liste, ki imajo kandidate v vseh osmih volilnih enotah.
