Gantar, ki sicer zagovarja omiljeno različico vladnega predloga zakona, se je v preteklih dneh o tem pogovarjal tako s socialnimi partnerji kot predstavniki političnih strank. Slednje so večinoma pripravljene podpreti zakon ob soglasju s socialnimi partnerji.

Ne glede na to, da pogovori še niso končani in soglasje še ni doseženo v celoti, Gantar predlaga, da kolegij predsednika DZ predlog zakona uvrsti na izredno sejo DZ. Do seje matičnega delovnega telesa bi bilo tako še vedno nekaj dni časa, da se o predlogu uskladijo, je na današnji novinarski konferenci dejal Gantar.

Če pa do tega soglasja ne bi prišlo, bi po Gantarjevih besedah z zamrznitvijo plač javnih funkcionarjev naredili vsaj simbolno gesto, da so se vsaj javni funkcionarji pripravljeni odreči zvišanju plač. Tako bi dali sporočilo, da se "igra nadaljuje", meni Gantar.

Če bi se vse stranke zavezale, da ob sedanjem sprejemu interventnega zakona prihodnje leto ne bi enostransko posegale v plače v javnem sektorju, je Gantar prepričan, da bi do soglasja s socialnimi partnerji lahko prišlo. Konfederacija sindikatov javnega sektorja je po njegovih besedah ob omenjeni zavezi naklonjena sprejemu predloga zakona. Sindikati, ki so povezani v pogajalsko skupino, pa večinsko temu še nasprotujejo, pri čemer vodja pogajalske skupine Dušan Miščević dogovoru pritrjuje, je pojasnil Gantar.

Glede napovedi predsednika vlade Boruta Pahorja, da bodo danes na vladi obravnavali pismo, s katerim bi poslanske skupine prosili, naj preučijo možnost za sprejem interventnega zakona še pred decembrskimi volitvami, Gantar pravi, da je malo nenavadno, da Pahor predlaga sprejem interventnega zakona o neokrnjeni obliki, saj je že tako težko doseči soglasje. Po Gantarjevih besedah tako ne gre za dilemo, ali sprejeti zakon, ki bi prinesel okoli 230 milijonov evrov prihrankov, ali zakon, ki bi prinesel 300 milijonov evrov prihrankov. Dilema po njegovih besedah je, ali sprejeti zakon, ki bo prinesel okoli 230 milijonov evrov prihrankov, ali pa zakona in s tem tudi prihrankov ne bo.

DZ vladnega predloga zakona zaradi odločitve kolegija predsednika DZ, da se ne obravnava po nujnem postopku, namreč sploh ni obravnaval. Gantar pa iz tega besedila predlaga črtanje predvidene zamrznitve napredovanj v višji plačni razred ali naziv, dopušča pa tudi možnost delnega usklajevanja pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov.

Na vprašanje, ali načrtuje srečanje s sindikati iz Miščevićeve pogajalske skupine, je Gantar odgovoril, da je srečanje "v zraku" in da ga ne izključuje. Če bo predlog zakona uvrščen na dnevni red, se takšno srečanje po njegovem mnenju mora zgoditi do seje matičnega delovnega telesa, lahko že v petek ali ponedeljek.

Kot pojasnjuje, je predlog že poslal predsedniku DZ Ljubu Germiču. Ta je prav tako predlagal, da se na izredno sejo DZ, ki bo 17. novembra, uvrsti tudi predlog novele zakona o javnih financah. Slednjega je vlada v začetku oktobra poslala v parlamentarno proceduro, kolegij predsednika DZ pa je zavrnil, da bi se zakon obravnaval po nujnem postopku. Novela po njegovih besedah prinaša omejitev bruto zadolževanja državnega sektorja na 48 odstotkov BDP in omejitev jamstev državnega sektorja za zadolževanje izven državnega sektorja na 20 odstotkov BDP.

Če interventni zakon ne bo sprejet, se bodo v prihodnjem letu povišale plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji, za štiri odstotke pa bodo višje tudi plače funkcionarjev. Finančne posledice nesprejetja zakona so ocenjene na 300 milijonov evrov.