"Sporočamo vam, da naša ekipa šteje že 486 mož. Podobno pismo so prejeli tudi nekateri drugi v državnem zboru. Kako bodo potekali hitro napadi in drugi zločini, tega ne bo vedel nihče. Opozarjamo te na tvoje besede in na tvojo izjavo, da se znižajo plače in pokojnine v državi, zato popravi besede," je Gantarju v pismu zapisal neznanec.

Ta bi še rad, da znižajo plače direktorjem in vsem ostalim na 2500 evrov, kar je po njegovem mnenju zadosti za normalno preživetje. "Kako si ne predstavljaš, da 400 ali 500 evrov lahko še znižaš. Samo poskusi. Če vse visoke znižate na normalno, je več, kot bi znižali pokojnine. Toliko v opomin pred napadi, katerih se ne bo dalo preprečiti, ker ne bo nihče za ta moment napada vedel," meni neznani pošiljatelj.

S klikom na spodnji izsek si lahko preberete celotno pismo.

Spomnimo ...

Gantar je pobudo za ponovni razmislek o tem, ali bi se vendarle lahko dogovorili in sprejeli interventni zakon še v tem mandatu, sprožil prejšnji petek na seji kolegija predsednika državnega zbora. Pojasnil je, da v primeru nesprejetja interventnega zakona utegne nastati težko popravljiva škoda, stranka Zares pa v razmislek ponuja nekoliko omiljen zakon.

V dopisu socialnim partnerjem je zapisal, da bi po predlogu poslanske skupine Zares iz zakonskega besedila, ki ga je predlagala vlada, črtali predvideno zamrznitev napredovanj v višji plačni razred ali naziv. Dopustili so tudi možnost delnega usklajevanja pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov. Socialne partnerje je še zaprosil, da se do predloga opredelijo ter jih poziva, naj predlagajo takšne spremembe, da zakonu ne bi nasprotovali.

Večina strank pripravljena na obravnavo

Večina parlamentarnih strank je predlog interventnega zakona pripravljena obravnavati in sprejeti, če s tem soglašajo socialni partnerji. V nekaterih strankah pa opozarjajo, da predvolilni čas za sprejem tovrstnega zakona ni primeren.

Poslanska skupina SD po besedah njenega vodje Dušana Kumra interventnega zakona ne podpira brez konsenza s socialnimi partnerji, prav tako pa se morajo z njim strinjati upokojenci, saj je v predlogu tudi zamrznitev pokojnin. Če ni tega dogovora, Kumer tudi ne vidi razloga, zakaj bi predlog obravnavali na izredni seji DZ in tako na silo rinili skozi zid tik pred volitvami.

V SDS bi bili v primeru, da se rešitve interventnega zakona uskladijo z ekonomsko-socialnimi partnerji, pripravljeni podpreti začetek postopka. Nikakor pa, kot so poudarili, ne podpirajo predloga interventnega zakona, ki je neusklajen z ekonomsko-socialnimi partnerji, ki ne prinaša rešitev in ki povečuje nasprotovanje znotraj posameznih družbenih skupin.

Tudi poslanska skupina SLS je po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava predlog pripravljena podpreti, če bosta sklenjena dogovor s socialnimi partnerji in dogovor med strankami v parlamentu. Tako so, kot pravi, pripravljeni dati tudi zavezo, da v prihodnjem letu ne bodo enostransko posegali v plače javnih uslužbencev, če se o tem dogovorijo s socialnimi partnerji. Sicer je po njegovem mnenju težko verjetno, da bi bil zakon sprejet v tem mandatu.

Neprimernost predvolilnega časa

V DeSUS pa nasprotujejo predlaganemu interventnemu zakonu, in sicer iz treh razlogov. Kot pojasnjuje predsednik stranke Karl Erjavec, je prvi ta, da smo v predvolilnem času, ko takšni predlogi niso primerni. "Treba je počakati na 4. december, da se vidi, kaj se bo zgodilo," je prepričan. Razloga, ki govorita proti zakonu, sta po njegovih besedah tudi, da zakona ne podpirajo vsi sindikati javnega sektorja in da bi zakon zamrznil tudi pokojnine, ki se sicer usklajujejo s plačami.

Tudi po besedah vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica predvolilni čas ni najbolj primeren za sprejem interventnega zakona. To priložnost so, kot pravi, zamudili. Poudaril je, da jim je žal, da vladnega predloga zakona pred mesecem dni niso sprejeli, je pa po njegovih ocenah verjetnost za njegov sprejem zdaj še manjša. "Če bo pa večina takšna, da bo omogočila sprejetje, se bomo pa pridružili," je dejal. Sicer je po njegovem mnenju največja odgovornost na strani opozicije. Ker predloga niso podprli, to pomeni, da imajo boljšo rešitev, zato je prav, da jo predstavijo, je dejal Sajovic.

Da omenjenega zakona ne bodo podprli, je že napovedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Ta predlog namreč po njegovem mnenju predstavlja nabiranje političnih točk, prav tako pa se to "nikoli ne dela na hitro, saj je treba imeti soglasje sindikatov". Če bi šlo za dobronamerne zadeve, bi to vlada naredila že prej, je prepričan Jelinčič. Po njegovem mnenju tudi ni prav, da se po javnem sektorju "tolče kar počez".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič pravi, da do zdaj niso prejeli še nobenega predloga. Ko ga bodo, bo sklical sestanek poslanske skupine, na katerem se bodo odločili, ali ga bodo podprli ali ne. Tudi sam se o predlogu še ne more izrekati, dokler ga ne dobi na mizo. "Veliko je odvisno od tega, kaj bo notri zapisano in kakšna bo stopnja usklajenosti s sindikati javnega sektorja," je dejal.

Skptičen tudi Gantar, če ne poskusiš, ne veš

Do tega, da bo predlagani zakon sprejet še v tem mandatu, je skeptičen tudi Gantar. "Ampak če ne poskusiš, ne veš," je dejal za STA. Na vprašanje, ali je že prejel stališča strank, je odgovoril, da so nekatere stranke že javno pojasnile svoje stališče, z nekaterimi predsedniki strank, kot so predsednik SD Borut Pahor, predsednik SDS Janez Janša in predsednica LDS Katarina Kresal, pa namerava govoriti še danes.