Po besedah podpredsednika DZ in poslanca SD Potrča je dan mrtvih spomin na mrtve, ne glede na to, kje so in kateri so bili razlogi za njihovo smrt. Pri tem je prav, da se ne pozablja na to, kaj in kako se je dogajalo v času druge svetovne vojne, kdo je bil na strani naroda in osvoboditeljev ter kdo je sodeloval z okupatorjem, je opozoril.
Žal so po drugi svetovni vojni sledili tudi neljubi dogodki in zaradi tega je prav, da so vsi, ki so bili vpleteni v njih, deležni ustreznega spoštovanja, je še povedal Potrč.
Med sklepnimi boji za osvoboditev Slovenije leta 1945 so se z njenega ozemlja umikale na avstrijsko Koroško številne oborožene enote, ki so se bojevale na strani nemških oboroženih sil in proti narodnoosvobodilni vojski. Poveljstvo zavezniških sil se je nato sredi maja 1945 odločilo, naj vse iz Jugoslavije in Sovjetske zveze prispele vojake in civiliste vrnejo domačim oblastem ter hkrati zavrnejo prihod novih beguncev.
Izročene vojake in civiliste so v Slovenijo prepeljali strogo varovani transporti, taborišča za njihov sprejem in obravnavo pa je upravljal Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo (Ozna). Po zaslišanju so ujetnike razvrščali v tri skupine, določene za usmrtitev pa so navadno zvečer odpeljali na kraj usmrtitve - od opuščenih rudniških rovov pri Hrastniku do kraških brezen v Kočevskem Rogu, med katerimi je najbolj znano grobišče pod Krenom.
Največ množičnih usmrtitev v Sloveniji je bilo med majem in julijem 1945 ter januarja 1946.
