Profesor Šabič, strokovnjak za Združene narode in mednarodne organizacije na katedri za mednarodne odnose na FDV, je poudaril, da je bilo že pred začetkom volitev za nestalno članstvo v VS ZN jasno, da je pred Slovenijo zelo težka naloga.

"Sam sem že pred časom javno rekel, da je favorit Azerbajdžan, a hkrati tudi povedal, da bi bil morebiten uspeh Slovenije diplomatski uspeh vrhunskega ranga. Azerbajdžan je član Organizacije islamske konference, ki šteje 56 držav. Ruska federacija je opazovalka, Slovenija pa ne premore niti ene mošeje. Azerbajdžan je član Gibanja neuvrščenih, volilnega bloka, ki kljub spremenjenim razmeram še vedno zna vplivati na rezultate glasovanj v Generalni skupščini. Slovenija v tem gibanju nima niti statusa opazovalke," je opozoril profesor.

"Zato je že samo dejstvo, da smo v začetku dobivali celo več glasov kot Azerbajdžan, bilo zame velik uspeh Slovenije in hud poraz Azerbajdžana. Bilo je priznanje njenemu ugledu. Če bi se državam Slovenija zdela neugledna kandidatka, bi ji ostale države članice ZN to sporočilo lahko poslale že bistveno, bistveno prej. Pa so vztrajale," je izpostavil Šabič v odgovoru na vprašanje, kje je "padla" slovenska kandidatura in kaj bi bilo morda lahko narejeno drugače.

Za mir na svetu treba kaj prispevati

Nestalno članstvo v VS ZN je sicer pomembno za vsako državo, ne samo za Slovenijo, je poudaril Šabič. "Po eni strani je taka država bliže visokim političnim procesom odločanja, po drugi strani pa se kaže kot odgovoren del mednarodne skupnosti. Za mir na svetu je treba včasih tudi kaj prispevati. Sklep vlade pred desetletjem je bil, da je Slovenija pripravljena ponovno prevzeti tako breme nase in v tem ne vidim prav nič slabega," je dejal.

Zunanji minister Samuel Žbogar je sicer že med volitvami, v napovedi umika kandidature pa tudi javno kritiziral Azerbajdžan zaradi negativne kampanje, ki jo je vodil proti Sloveniji. Odločilno naj bi bilo predvsem poudarjanje dejstva, da bi Slovenija z izvolitvijo postala že peta članica EU v Varnostnem svetu.

Šabič sicer opozarja, da EU v Združenih narodih ne igra nobene formalne vloge in da je Slovenija kandidirala kot članica ZN, vseeno pa tudi on meni, da je določen delež pri porazu odigrala kampanja Azerbajdžana, nikakor pa ne odločilnega.

"Je pa bilo iz reakcij članov azerbajdžanske delegacije (denimo vzdigovanje pesti v zrak, ko so prvič prehiteli Slovenijo, skorajšnje ploskanje, ko so mislili, da so dobili 130 glasov, bilo jih je pa 113) vidno, da razumejo, da imajo omembe vrednega nasprotnika. Upam, da bodo znali to ceniti v prihodnjih odnosih med državama," je dejal profesor.

Bi lahko vztrajali še dlje?

Tekma je trajala 16 krogov, nato pa se je zunanji minister Žbogar po zaostanku 116 proti 77 v korist Azerbajdžana odločil za umik slovenske kandidature. Pojavila so se mnenja, da bi Slovenija lahko vztrajala tudi dlje in iz svojega vztrajanja celo kaj iztržila.

"Sam se vseskozi sprašujem ravno obratno - kaj je Slovenija iztržila iz svojega vztrajanja? Ne smemo že vnaprej sklepati, da je Slovenija vztrajala kar tako, zaradi nekega prestiža. Natančnega odgovora na vprašanje tako ne bomo izvedeli, je pa že vse dogajanje v času glasovanja pokazalo, da Slovenija ni ničesar izgubila - svojega ugleda prav gotovo ne," je menil Šabič.

Neuspeh pri kandidaturi tako po mnenju profesorja ne bi smel imeti posledic za zunanjepolitični ugled Slovenije v svetu. Prav tako to ne bi smelo imeti posledic v notranji politiki ali pa na potek državnozborskih volitev. "Se mi pa zdi problematično, da se izid glasovanja želi spolitizirati," je izpostavil.

"Slovenska politika bi, vsaj ko gre za zunanje zadeve države, kateri vsi pripadamo, morala vedno delovati konstruktivno. Čeprav verjamem, da je to težko, je treba vendarle razumeti, da v mednarodnih odnosih sodelujejo države, ne politične stranke," je poudaril.

Preučiti odnos do multilaterizma

Poleg tega je izpostavil, da Slovenija nikakor ne sme zaključiti zgodbe, ki jo je začela s krepitvijo stikov med kampanjo za sedež v VS ZN. "Slovenija bi morala temeljito preučiti svoj odnos do multilateralizma. Osebno menim, da je tu še ogromno rezerve," je dejal.

"Poskus pridobitve statusa opazovalke pri Gibanju neuvrščenih je korak, ki bi moral biti storjen že zdavnaj. Pa tudi sicer bi morali okrepiti svojo pozornost še kam drugam kot samo v Evropo. Notorično se izogibamo Afriki, čeprav, če se nekoliko bolj poglobimo, vidimo, da je ta kontinent še kako vroč, pa ne samo po temperaturah," je v pogovoru za STA še dejal profesor dr. Šabič.