Glavni govorec na Kongresnem trgu in kasneje pred Ljubljansko borzo je bil predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik, do besede pa so prišli tudi drugi protestniki. Med njimi je bil tudi Američan David, ki je povedal, da so v njegovi državi prespali privatizacijo družbe, ki sedaj temelji le še na dobičku. Povedal je, da že dvanajst let ni bil pri zdravniku, ker si kljub delavniku, ki včasih traja tudi do 20 ur na dan, ne more privoščiti zdravstvenega zavarovanja. Prav tako je opozoril, da se ne more strinjati z očitki, da je za svoje zadolževanje kriv sam. "Izobrazba, zdravje, prebivališče – to niso izbire, to je potreba!“ je povedal. Dodal je tudi, da je na takšnih srečanjih pomembno, da "ljudje delijo svoje zgodbe, da ne bo nihče čutil osamljenosti v primežu finančnega kapitalizma.“

Med govorniki je bil tudi 31-letni Slovenec, ki je izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da so slovenske banke omogočale "tajkunske kredite“ za odkupe podjetij, sam pa ne more dobiti kredita za nakup stanovanja. Nevzdržno se mu zdi, da mora živeti v situaciji, ko si pri 31. letih ne upa imeti otrok.

Protestniki prav tako vztrajajo, da je politika zategovanja pasu nesprejemljiva, saj k plačevanju za gospodarsko krizo silijo tiste, ki je niso povzročili. Rešitve ne vidijo v dokapitalizaciji bank, temveč v "dokapitalizaciji skupne blaginje“. Pod tem razumejo splošno dostopno izobrazbo, zdravstvo, stanovanje in mobilnost. Nek španski protestnik je povedal, da politika zategovanja pasu koristi predvsem privatnim ekonomskim interesom, a predstavlja "sesutje evropskega solidarnostnega pakta.“

Med govorci so se izrazila tudi bolj ekstremna stališča. Eden od njih je povedal: "Rešitev za sistem ni pranje, sistem je potrebno zažgati.“ So pa bila izražena tudi stališča, da jeza ni dovolj in da "je potrebno ustvariti novo vizijo“, ki ne bo temeljila na pohlepu, izkoriščanju in izigravanju drug drugega.

Kurnik je poleg finančnega kapitalizma z vzkliki "Nihče nas ne predstavlja“ kritiziral tudi model predstavniške demokracije. Rešitev vidi v neposredni demokraciji, v tem duhu pa razume tudi organiziranost protesta, za katero pravi, da je horizontalna, brez predstavnikov in necentralizirana.

Po dvournem nagovoru protestnikov na Kongresnem trgu, se je večji del sicer mirnega protesta, v spremstvu policije, sprehodila po Slovenski cesti še do Ljubljanske borze.