"Tito je bil zločinec"

Novakova je na današnji tiskovni konferenci dejala, da so v stanki zadovoljni z odločitvijo, ker je to odločitev za več resnice. "Tito je bil zločinec in to je tudi priznal državni organ,“ je dodala.

"Upam, da se bomo v Sloveniji končno odločili za civilizacijsko vrednoto, ki se ji reče resnica, in na podlagi te obsodili vse medvojne in povojne zločine ter tudi odstranili imena zločincev iz naših mest in ulic ter tudi njihove kipe," je dejala. Materialni stroški, ki bi ob tem nastali, so po njenem mnenju zanemarljivi v primerjavi z moralno škodo, če ulica nosi ime po zločincu.

Preberite še: MOL spoštuje odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti poimenovanja Titove ulice

Poleg tega stranka poziva druge občine, naj premislijo o spremembi imena ulic, trgov in cest, ki se še imenujejo po Titu. Kriterij za preimenovanje pa je po njenem mnenju zgodovinski dokaz, da je bila neka oseba zločinec oziroma je kršila človekove pravice.

"Zmaga demokracije"

Po prepričanju predsednika Mlade Slovenije Jerneja Vrtovca, ki se je tudi podpisal pod pobudo presoje ustavnosti, je bilo poimenovanje ceste po Titu za marsikoga žaljivo. Ustavno sodišče je v razsodbi sledilo argumentom Mlade Slovenije, da Titovo ime - ne glede na to, kako je bil priljubljenih pri nekaterih in osovražen pri drugih - simbolizira totalitarni režim, je dejal Vrtovec. Po njegovih besedah gre za "zmago demokracije in demokratične miselnosti nad trdim totalitarnim režimom - komunizmom".

Kot poudarja Vrtovec, si v MSi prizadevajo za narodno spravo, ključno zanjo pa je priznanje zločina. Po njegovih besedah je bil tako danes storjen velik korak naproti spravi slovenskega naroda.

Na vprašanje, po kom bi poimenovali omenjeno cesto, je Vrtovec odgovoril, da po nekdanjem predsedniku vlade in velikem domoljubu Andreju Bajuku.

Svoje zadovoljstvo je izrazila tudi ena od podpisnic pod pobudo za ustavno presojo Lidija Drobnič iz NSi. Kot je poudarila, ji je bilo vzeto dostojanstvo tako leta 1949, ko je bila zaprta v koncentracijskem taborišču, kot tudi pred dvema letoma z vnovičnim poimenovanjem ceste v Ljubljani po Titu.

Z odločitvijo ustavnega sodišča je bila po besedah Drobničeve podana "ugotovitev, da je bil dan prelom s prejšnjim režimom in da si kar vsakdo ne more vzeti v roke pravice, da bi odločal, kaj je ustavna demokracija, kdaj si lahko kakšne simbole privošči in pri tem ne upošteva vseh državljanov".

"Nekatere stvari pač ne sodijo v naš čas in v naš prostor"

Odločba ustavnega sodišča glede Titove ceste je po ocenah zgodovinarja Staneta Grande zelo "evropska" in pomembna za demokratični razvoj v Sloveniji ter da je z njo "zločin dobil svoje ime". Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik pa meni, da je odločbo treba spoštovati, a da ima svoje politične implikacije.

Zgodovinar Stane Granda, ki je tudi sam sodeloval v nekaj komisijah za poimenovanje ulic, pravi, da so bili ponekod precejšnji odpori proti spreminjanju poimenovanja Titovih cest. Toda ob odločitvi ustavnega sodišča glede Titove ceste v Ljubljani ne čuti "nobenega zmagoslavja, temveč bolj žalost, da nekateri ljudje ne doumejo trenutka in časa, v katerem živimo".

Ustavno sodišče je Grando izjemno presenetilo in je, kot pravi, nanj zelo ponosen. Razsodba o Titovi cesti je po zgodovinarjevih besedah zelo "evropska razsodba, tudi v smislu stališč Evropskega parlamenta o totalitarizmih v Evropi". Je pa izjemno pomembna razsodba tudi za demokratični razvoj in normalizacijo razmer v Sloveniji, je v izjavi ocenil Granda.

Odločitev ustavnega sodišča je po njegovih besedah nedvomno velika spodbuda tudi za vnaprej. Spomnil je, da so ravno dogajanja po vojni, denimo povojni poboji, zadeva, ki Slovence bistveno bolj ločuje kot same ideološke razlike. Te so, tako Granda, bile, so in tudi bodo, v konkretnem primeru pa gre bolj za "odnos do zločina". Z odločitvijo sodišča je "zločin pravzaprav dobil svoje ime. Ustavno sodišče je to opredelilo tako, da nekatere stvari pač ne sodijo v naš čas in v naš prostor".

"Odločitev ustavnega sodišča je treba spoštovati"

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik pa pravi, da je ustavno sodišče zadnja zakonska instanca, zato je treba njegovo odločitev spoštovati. Je pa Stanovnik poudaril, da ima zadeva "svoje politične implikacije, saj to ni samo odločba ustavnega sodišča v pogledu vladavine Josipa Broza Tita, ampak je ustavna obsodba, ki se nanaša na poveljnika ene od štirih zavezniških armad, ki so osvobodile Evropo". Pred očmi je tako po Stanovnikovih besedah treba imeti tudi ta aspekt, ki bo v svetu "brez dvoma zabeležen".

"Smo prva dežela v svetu, ki je na tak način obsodila enega od komandantov osvobajanja Evrope pred 65 leti," še ugotavlja predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Po njegovih besedah namreč ne gre ločiti dejstva, da je bil Tito poveljnik jugoslovanske armade v času druge svetovne vojne in predsednik Republike Jugoslavije po vojni.

Toda Stanovnik poudarja, da vse, kar sam kritično pove glede te razsodbe, ne more biti tolmačeno, kot da ne priznava odločitve ustavnega sodišča.