V javnost vse od osamosvojitve prihajajo najrazličnejši, morda resnični ali pa prirejeni seznami omrežij in z njimi povezanih oseb. Že takoj na začetku naše nove zgodovine je bil najbolj zaželen dokument seznam tistih, ki so v socializmu delali za Službo državne varnosti. Nekaj imen je bilo celo objavljenih, od aktualnih politikov je bil najbolj izpostavljen Zmago Jelinčič, ki svoje vloge v SDV ni nikoli zanikal, pa tudi nekdanji glavni tajnik krščanskih demokratov Edvard Stanič se je pogosto omenjal, a je sodelovanje z Udbo nekajkrat zanikal in njeno omenjanje označil za politično motivirano: Stanič je imel velike uspehe, a je bil za desnico enostavno preveč liberalen.
Hobotnica
Verjetno je bil po kronologiji naslednji velik seznam Mladinina hobotnica. Te ne gre mešati s hobotnico, ki so jo pozneje objavili avtorji, ki so zgolj trdili, da so uporabljali materiale iz Mladine, Nedela in Slovenskih novic. Mladinin seznam je natančno opisoval pomembne ljudi v Sloveniji in njihove povezave. Za hobotnico, ki naj bi prišla iz takratnih opozicijskih vrst, pa je veljalo, da poskuša diskreditirati vsakogar, ki ni bil v navezi s pomladnimi silami. Jezik hobotnice je bil žaljiv, opisi poklicev, služb in nalog posameznikov pa so bili zelo podobni opisom dela agentov v nekakšni mafijski organizaciji. Na tisoče Slovencev so stlačili v predalčke v poglavjih: motiv sodelovanja v mafijskem lobiju, možno napredovanje v javnem življenju, možno napredovanje v mafijskem lobiju, prednosti in slabosti... Takratni veleposlanik pri OZN Danilo Türk je po mnenju anonimnega analitika dobil "oceno": neodločen in nekreativen. Policija se je primera lotila hitro, a na žalost ni bila učinkovita.
V času Depale vasi je na plan prišlo veliko orožarskih dokumentov, med tistimi, ki bi jih lahko šteli med sezname, pa je bil na roko napisan in mnogokrat skopiran papir z imeni politikov in novinarjev, ki so bili škodljivi takratni ekipi z obrambnega ministrstva.
Udba.net
Udba.net je bil nepregledno obsežen seznam, imenovan tudi Centralna abecedna evidenca (oziroma Centralna aktivna evidenca, kot zatrjujejo nekateri), ki ga je objavil avstralski sodelavec SDS Dušan Lajovic. Šlo naj bi za pristen seznam sodelavcev SDV ter nadzorovanih in obsojenih oseb iz leta 1987, ki bi sicer moral biti po tedanjih službenih pravilih državne varnostne službe uničen. Ali je seznam povsem pristen ali ne, je še vedno dilema, toda precej podatkov naj bi bilo verodostojnih. Afera Udba.net je povzročila toliko razburjenja, da so slovenski pristojni organi celo zapovedali prepoved spletnega dostopa do seznama iz Slovenije, ki je bil sprva menda nameščen na tajskih strežnikih. Analitiki pravijo, da je bil seznam namenjen obračunavanju na desnici, saj se je na seznamu znašlo zavidljivo število članov pomladnih strank.
Zgodovina seznamov in omrežij na Slovenskem beleži še nekaj manjših primerkov, ki so se pojavljali predvsem ob in po volitvah. Tedaj so se pojavili seznami, kdo je na vrsti za odhod s položaja oziroma kdo so kadri novih oblastnikov in kako so med seboj povezani, eden takšnih je recimo poskušal dokazati, kako naj bi mladi uslužbenec Janševega kabineta Borut Petek kadrovsko poskrbel za svoje mariborske prijatelje. SDS je po zadnjih volitvah sama poskrbela za seznam tistih, ki jih je Pahorjeva vlada politično zamenjala. In očitno se oblast spet menja, zato prihajamo v obdobje novih seznamov.
"Nevidna moč"
Zadnji takšen, ki je bil te dni naslovljen na slovenske medije, se imenuje "Nevidna moč - Boj se tistih, ki se organizirano pretvarjajo". V njem avtor ali avtorji opisujejo povezave homoseksualne scene po večini z desnega pola slovenske politike. Šlo naj bi za osebe, ki skrivajo svojo spolno usmerjenost tako zaradi javnega ugleda kot tudi zaradi svetovnega nazora, ki ga, vsaj v javnosti, zagovarjajo. V opisu istospolnih povezav med slovenskimi desničarji so omenjeni tudi nekdanji visoki funkcionarji slovenske policije, ministri, državni sekretarji in nekateri direktorji največjih slovenskih podjetij. Hobotnica, imenovana Nevidna moč, bo zagotovo kmalu na ogled na spletu in bo dala svoj prispevek k predvolilnemu dogajanju v prihodnjih mesecih. Se pa zdi, takole po hitrem pregledu, da je najbolj načrtno izbrana tarča tega seznama nekdanji minister v Janševi vladi, zdaj znan po geslu o resetiranju Slovenije, ki pa se v nekaterih kombinacijah pojavlja tudi kot bodoči mandatar. Vprašanje je, kakšne barve so tisti, ki so si ga tako hudobno privoščili.
Po drugi strani so nekateri uredniki dobili tudi seznam novinarjev, ki so pisali za Ekspres in za Slovenski tednik, zraven pa še imena podjetij, ki so jim omogočala honorarje, a bolj aktualen se zdi seznam Lista za odstrel, ki naj bi jo napravila na volitvah favorizirana SDS, da bi lažje vodila državo. Seznam v bistvu ni nič novega, saj SDS na spletu že od začetka Pahorjeve vlade beleži vsa imenovanja v najrazličnejše svete in odbore. Nekdanji premier Pahor je namreč večkrat obljubil, da se bo v njegovem mandatu kadrovalo nepolitično. Za politično kadrovanje pa je po kriterijih SDS že dovolj, da je bil kandidat podpisnik novinarske peticije ali tiste v podporo izbrisanim in celo, da je bil morda podpisnik pobude za arbitražo s Hrvaško.
