Ugotovitve komisije temeljijo na dejstvih in ne na pričanjih pred njo, je poudarila Župevčeva. "Želeli smo se namreč izogniti slabi praksi številnih preiskovalnih komisij v preteklih mandatih DZ, ko so bila končna poročila predvsem slika aktualnega političnega dogajanja, ne pa dejanski odraz opravljene preiskave," je pojasnila.

Preiskovalna komisija je več tisoč strani dokazov dobila od pristojnih organov, kot so Davčna uprava RS, policija in Urad za preprečevanje pranja denarja, je povedala Župevčeva.

Ker poročilo večinoma sloni na davčni tajnosti, bančni tajnosti, poslovni skrivnosti in internih podatkih, komisija teh oznak ne more umakniti, je poudarila.

Večina piscev objavljala pod psevdonimi

Župevčeva je dejala tudi, da je večina piscev v brezplačniku objavljala pod psevdonimi. Gre za avtorje, znane v slovenskem medijskem prostoru, je dejala.

Imen ni izpostavljala. Dodala pa je, da komisija vse podatke o avtorskih honorarjih ali nagradah, ki so jih ti avtorji dobili, ima. "So na vpogled vsakemu, ki bo dokazal svoj utemeljeni interes," je pojasnila.

Po ugotovitvah komisije sta oba brezplačnika sodelovala med seboj, ena oseba je nadzorovala postavljanje obeh brezplačnikov, je dejala.

Na novinarsko vprašanje glede domnevnih povezav z zadevo Patria pa je povedala, da je bilo delo komisije usmerjeno tudi na finančne tokove, vendar do potrditev, da bi bili ti povezani z zadevo Patria, niso prišli. "Bilo je nekaj mednarodnih prilivov, vendar ne iz kakšnega izmed teh naslovov, ki bi zanimal vas," je odgovorila novinarjem.

"Komisija predlaga DZ več sklepov, med drugim ugotovitev, da sta bila omenjena brezplačnika ustanovljena in izdajana z namenom vplivati na volitve poslancev v državni zbor leta 2008 preko diskvalifikacije političnih tekmecev, koristiti vodilni stranki tedanje vladajoče koalicije SDS in prikriti predvolilno propagando oz. kampanj ter sporno financiranje političnih strank," je povedala Župevčeva.

Šlo za način izvajanja politične kampanje mimo zakonodaje

Po predlogu sklepa komisije je šlo v tem primeru "za način izvajanja negativne politične kampanje mimo veljavne zakonodaje", je povedala. Ker pa, kot je dejala, zakonodaja tovrstnih anomalij ne preprečuje dovolj učinkovito, komisija predlaga poziv vladi, da pripravi ustrezne spremembe zakonodaje.

Član komisije Tadej Slapnik (Zares) je dejal, da sta bila omenjena brezplačnika "trojanska konja, uporabljena za namene negativne politične kampanje". Njun osnovni namen je bil objavljanje prikritih oglaševalsko-novinarskih vsebin z negativno vsebino o političnih nasprotnikih v korist takrat vladajoče SDS, je poudaril.

"Pred in za časa izhajanja brezplačnikov posamezni nosilci javnih funkcij iz stranke SDS, začenši s takratnimi predsednikom vlade Janezom Janšo, gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom, ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem in ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom niso ukrepali proti odgovornim v podjetjih v državni lasti, ki so oglaševala v brezplačnikih," je opozoril Slapnik.

Zato po njegovih besedah komisija ocenjuje, "da so kot nosilci javnih funkcij politično odgovorni, ker so z neukrepanjem omogočili neposredne koristi svoji politični stranki in samim sebi, saj so vsi štirje tedaj tudi kandidirali na volitvah".

V domove prek brezplačnikov prihajali politični oglasi

Brezplačnika so po njegovih besedah izdajali tako, da se je zaobšlo veljavni zakon o poštnih storitvah, ki ureja problematiko vročanja nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil. "Tako so v domove preko brezplačnikov prihajali politični oglasi oz. prikrite oglasno-novinarske vsebine," je opozoril.

Podjetje Progresija, ki je izdajalo Slovenski tednik, in podjetje Zame-tek, ki je izdajalo Ekspres, sta poslovno leto 2008 zaključila z velikimi izgubami, je dejal Slapnik. "Progresija je leto 2008 zaključila z izgubo v višini 1,25 milijona evrov, Zame-tek pa v višini 350.000 evrov," je povedal.

Obema podjetjema se je po njegovih besedah s "t. i. prijateljskimi posojili, ki niso bila nikoli vrnjena, omogočilo, da sta pridobili posojila v ocenjeni skupni vrednosti 1,5 milijona evrov, ki sta jih v celoti porabili za izdajanje predvolilnih brezplačnikov".

Parlamentarno preiskavo je DZ odredil v začetku marca 2010 na zahtevo 45 poslancev SD, Zares, LDS in DeSUS, ki so menili, da sta bila brezplačnika namenjena politični propagandi. Preiskavo so predlagali zaradi suma, da so brezplačnika izdajali z namenom vplivati na parlamentarne volitve poslancev leta 2008 v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije ter zaradi suma, da je izdajanje omejenih brezplačnikov pomenilo prikrito predvolilno kampanjo oziroma nedovoljeno financiranje političnih strank.

V SDS zagotavljajo, da z Ekspresom in Slovenskim tednikom niso imeli ničesar

Stranka SDS z brezplačnikoma Ekspres in Slovenski tednik ne kot ustanovitelj ne v kakšni drugi obliki ni imela ničesar, je poslanec SDS Branko Grims poudaril v odzivu na predstavitev ugotovitev preiskovalne komisije DZ o brezplačnikih. Po njegovih besedah je to jasno tudi vsem, ki so v komisiji sodelovali.

Ob tem je Grims izpostavil "neposredno jasno priznanje Melite Župevc kot predsednice komisije", da niso našli domneve, da bi se denar iz afere Patria prelival v brezplačnike.

Kot je dejal, je bila teza, da so bili brezplačniki financirani z denarjem od Patrie, "temeljni kamen, na katerem so gradili še eno pravljico, ki se jim je zdaj sesula v prah". Sama preiskava se je zdaj po njegovem mnenju spremenila v farso in za to bi nekateri morali odgovarjati.

Zakon o parlamentarni preiskavi po njegovih besedah določa, da se ugotavlja politična odgovornost nosilcev javnih funkcij. Ta komisija pa ni zaslišala niti enega samega nosilca javne funkcije, je opozoril Grims, ki je prepričan, da komisija skriva svoje končno poročilo pred javnostjo.

Pošta Slovenije zavrača navedbe komisije glede izdajanja brezplačnikov

Na Pošti Slovenije trdijo, da so pri poslovanju z brezplačnikoma Ekspres in Slovenski tednik ravnali v skladu z internimi akti in poslovno politiko. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, "se nikakor ne morejo strinjati" z navedbami članov preiskovalne komisije DZ, da je izhajanje brezplačnikov z velikimi popusti omogočila tudi pošta.

Na Pošti Slovenije s končnim poročilom parlamentarne komisije sicer niso seznanjeni, a očitke o negospodarnem ravnanju zavračajo. Razložili so, da so leta 2008 imeli sklenjene veljavne pogodbe o poslovnem sodelovanju z vsemi večjimi izdajatelji nenaslovljenih publikacij.

Ob tem dodajajo, da je Pošta Slovenije storitev prenosa nenaslovljenih publikacij izvajala izključno z namenom ustvarjanja prihodkov in dobička ter pri tem upoštevala interne predpise in pooblastila glede dodeljevanja popustov, "ki so bili oblikovani na podlagi kriterijev obsega naklade posamezne publikacije".

Zato poudarjajo, da so pri poslovanju z brezplačnikoma ravnali v skladu z internimi akti in poslovno politiko, poslovanje z brezplačnikoma pa je tudi že revidirala revizijska družba KPMG. Končno poročilo bodo v kratkem prejeli člani nadzornega sveta Pošte Slovenije. Ob tem pa na Pošti Slovenije ne izključujejo uporabe "vseh možnih pravnih sredstev za zaščito interesov in ugleda".