Fakin: ZZZS bo bolnika zaščitil

Kot je pred včerajšnjimi pogovori spomnil Marušič, bo o varčevalnih ukrepih, ki so del rebalansa finančnega načrta ZZZS za letošnje leto, na koncu sicer odločala vlada. To pomeni, da bodo morali biti usklajeni in tudi zakonsko podprti. Skrbi ga predvsem, da bodo ostri varčevalni rezi doleteli le zdravstvene storitve, ne pa tudi zdravil, bolniških nadomestil in medicinsko-tehničnih pripomočkov. Bolniški dopust je na primer dražji od zdravstvenih storitev, je spomnil: "Tudi zdravstvo je deležno posledic gospodarske krize. Skrbi pa me, da se spreminja seznam vrednot in prioritet. Če bodo ostri rezi, naj bodo pri celotnih odhodkih". Marušič, ki je nižanje prihodkov zdravstvenih zavodov na začetku mandata označil kot "ožemanje že ožete pomaranče", še vedno meni, da stalno krčenje sredstev dolgoročno prinaša manjšo dostopnost.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je poudaril, da se sicer zavedajo, da zdravstvene zavode dodatno obremenjujejo, vendar denarja ni, varčevalni ukrepi pa temeljijo na dosedanjem poslovanju zavodov. Če predlagani rebalans finančnega načrta ne bo sprejet, obstaja možnost odpovedi pogodb zdravstvene blagajne z izvajalci, torej bolnišnicami in zdravstvenimi domovi. Z opozorili, da bi lahko predlagani ukrepi zmanjšali dostopnost v zdravstvu, pa se Fakin ne strinja: "Bolnik ne sme biti prizadet. V primeru, da bi se kaj takega začelo dogajati, bo ZZZS bolnika zaščitil in zahteval odgovornost vodstva". Rezerve so na primer pri nadomeščanju bolnišničnega zdravljenja s cenejšim ambulantnim, ugotavlja Fakin. Možnosti prihrankov, na primer prek združevanja zdravstvenih zavodov, je začrtala tudi predlagana nadgradnja zdravstva, je dodal. Zavodi bi lahko po njegovem bolj izkoristili tudi možnost skupnih javnih naročil, standardizirali material, da ne bi imel vsak oddelek svojega, in zmanjšali zaloge zdravil.

Kot je pojasnil Fakin, pa nameravajo na današnji seji skupščine ZZZS predlagati tudi podaljšanje znižanja odstotnih deležev, v katerih nekatere storitve krije obvezno zavarovanje, v naslednje leto. To namreč pomeni 40 milijonov evrov prihranka, brez podaljšanja pa bi ta ukrep veljal le do konca letošnjega leta.

Za 700 operacij kolka manj denarja

V UKC Ljubljana ostro nasprotujejo že tokratnemu predlogu. Varčevanje, o katerem bo jutri odločala skupščina ZZZS, je v škodo bolnikov, je poudaril generalni direktor UKC mag. Simon Vrhunec. Za štiri milijone evrov bi se zmanjšala akutna bolnišnična obravnava, kar na primer pomeni 700 operacij kolka manj, 4000 koronografij manj ali 1000 operacij raka materničnega vratu manj, je opozoril. "Kaj naj povemo bolnikom - da ZZZS želi, naj manj delamo?" je dejal Vrhunec. Dodal je, da bodo sicer poskrbeli, da se čakalne dobe ne bodo podaljšale, četudi bo to pomenilo večjo izgubo za bolnišnico.

Na dolgi rok pa poglabljanje izgube bolnišnic pomeni slabšo likvidnost. "Če se ti ukrepi sprejmejo in se bo nadaljevalo na tak način, ne vidim možnosti, da bolniki varčevanja ne bi občutili. Ena možnost je, da bo zaradi sesuvanja slovenskega zdravstva tudi manj storitev, druga pa, da bodo dobavitelji ustavili dobavo materialov," je dejal Vrhunec. Strinja se, da je vedno še nekaj možnosti za prihranke, a so rezerve v slovenskih bolnišnicah po njegovi oceni v veliki meri že izčrpane.

Slabša dostopnost

Še manj optimističen je bil glede posledic varčevanja strokovni direktor tamkajšnje ginekološke klinike prof. dr. Adolf Lukanovič. Opozoril je na možnost varčevanja pri programskih (nenujnih) operacijah: "Če bodo ti ukrepi sprejeti, bodo bolnice izpostavljene slabši dostopnosti in čakalnim dobam, to je dejstvo". Dodal je, da v UKC zdravijo najbolj zahtevne bolnice, ki so tudi najdražje, zato so predlagani ukrepi zanje nesprejemljivi. "Smo hotel, ki lahko nudi vse, od apartmajev do skupnih ležišč. Ne moremo pa apartmajev nuditi po ceni skupnih ležišč," je dejal strokovni direktor ljubljanske Pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup je ob tem spomnila, da bo UKC Ljubljana kot terciarna inštitucija, ki skrbi razvoj novih zdravljenj, pri varčevanju v še posebej težkem položaju. Ob ostalih varčevalnih rezih se namreč krčijo tudi sredstva za terciarno dejavnost. "Gre za uvajanje novih diagnostičnih metod in metod zdravljenja. Če jih v Sloveniji ne bomo mogli zagotavljati, bodo pacienti pomoč iskali drugje," je opozorila.