Javna osvetlitev in javna dostopnost teh podatkov na uporabniku prijazen način po besedah Klemenčiča "povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča bolj argumentirano in na dejstvih temelječo razlago in razpravo o odločitvah javnega pomena, predvsem pa zmanjšuje tveganje za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, sistemsko tveganje za korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem v postopkih javnega naročanja".

Klemenčič je poudaril, da podatki, do katerih je mogoče dostopati po aplikaciji, že doslej niso bili tajni, saj so bili dostopni po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, a je bilo do njih težko priti. Komisija je podatke pridobila iz registrov Ajpesa, iz seznama davčnih zavezancev in od uprave za javna plačila, nanašajo pa se na obdobje od leta 2003 do danes in se bodo osveževali vsak mesec. Klemenčič je še poudaril, da se komisija do objavljenih podatkov ne opredeljuje in ne prevzema odgovornosti za njihovo točnost. Žal pa po besedah Klemenčiča v tej aplikaciji ni državnih podjetij, "ni Darsa in ni tistih odvisnih pravnih oseb, ki jih ponekod kot gobe po dežju ustanavljajo javne osebe, predvsem občine in druge javne ustanove, na primer univerze". Čeprav so v stoodstotni državni lasti, gre namreč za organe, ki delujejo po principu zakona o gospodarskih družbah ali zakona o zavodih in ne poslujejo prek uprave za javna plačila, ampak imajo račune na bankah. "Do teh podatkov preprosto ni mogoče priti, vsaj ne do ažurnih, čeprav se tudi s tem komisija ukvarja," je še pojasnil Klemenčič. Zaradi zaščite osebnih podatkov ima aplikacija tudi določene omejitve in tako denimo ne vsebuje podatkov o socialnih prispevkih in zdravstvenih zavarovanjih, ki se nanašajo na zaposlene v javnem sektorju.

Poleg aplikacije Supervizor je komisija v projekt Transparentnost vključila tudi spletno aplikacijo, ki omogoča vpogled v tedensko osvežene podatke o številu poročanj o lobističnih stikih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč zahteva, da mora vsak funkcionar ali javni uslužbenec o vsakem lobističnem stiku ali poskusu nedovoljenega lobističnega stika poročati komisiji. Klemenčič ugotavlja, da je število teh poročanj zelo majhno, kar po njegovem kaže na to, da se zakon v praksi zelo slabo izvaja, zato upa, da bo javno dostopna statistika s področja lobiranja pomenila dodaten pritisk k spoštovanju zakona.