Rušenju bo sledilo sortiranje in odvažanje odpadnega materiala, ki bo trajalo dva do tri mesece. Pri tem bo Gosposvetska cesta ostala odprta, tako da promet ne bo moten. Urejene so tudi vse prometne označbe, za pešce in kolesarje pa je postavljen varnostni oder, je pojasnila Mrakova, in dodala, da samo rušenje, razen hrupa, ki ga bodo povzročali stroji, tako ne bo moteče za promet in okolico Kolizeja.

Gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta je sicer dokončno, ker je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo vse pritožbe na gradbeno dovoljenje, ni pa pravnomočno, ker obstaja še možnost sodnega varstva, je povedala Tjana Matjašič Prijič vodja Upravne enote Ljubljana - izpostava Center.

Pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega Kolizeja

V nadaljevanju jih čaka še postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega Kolizeja, vendar bodo morali, kot je še povedala, počakati, da ljubljanski mestni svet sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Kolizeja. Mestna občina je šele sredi marca letos sprejela sklep o začetku priprav občinskega prostorskega načrta, omenjeni akt pa predvideva, da bo predlog podrobnega prostorskega načrta predvidoma pripravljen šele marca prihodnje leto.

Novi Kolizej bodo gradili po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju.

Prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca je kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej podpisala leta 2009. Za ohranitev spomeniško zaščitene stavbe si je že več let prizadeval del arhitekturne in umetnostnozgodovinske stroke. Oblikovala se je tudi civilna iniciativa za ohranitev Kolizeja, njena prizadevanja pa sta podprli mednarodna komisija in slovenska sekcija ICOMOS.

Primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem

V slovenski sekciji ICOMOS so med drugim izpostavili, da je Kolizej na Slovenskem edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Stavba je po njihovem prepričanju nenadomestljiva priča naše kulturne preteklosti in narodnih razmer po marčni revoluciji. Poleg tega je v njej živela vrsta vidnih osebnosti.

Mednarodna komisija za vrednotenje Kolizeja pa je menila, da bo z rušitvijo Kolizeja izgubljen izjemen spomenik, pomemben za ves srednjeevropski prostor in da Kolizej vsekakor zasluži trajno razglasitev na državnem nivoju.

Po prepričanju komisije je ljubljanski Kolizej posebej pomemben s tipološkega in tudi avtorskega vidika, saj je bil do danes edini še ohranjeni primer monumentalne večnamenske zgradbe za različne dejavnosti iz sredine 19. stoletja na območju nekdanje Avstro-Ogrske. Kot stavbni tip je neke vrste predhodnik poznejših delavskih domov in narodnih domov.

Kolizej je bil zgrajen po načrtih arhitekta Johana Benedikta Withalma (1771-1865), ki je leta 1839 zgradil tudi Kolizej v Gradcu in prav tako v Gradcu leta 1846 postavil t.i. Železno hišo, ki velja za pionirsko delo na področju uporabe železnih konstrukcij v srednjeevropski arhitekturi, je komisija zapisala v poročilu.