Vprašanja, ali je še kaj ostalo, se slišijo tudi drugod po ogromni trgovini, odgovori so večinoma pritrdilni. Ljudje tekajo kot mravljice in polnijo vozičke, ne zmoti jih niti glas, ki po zvočniku oznanja, da bo čez nekaj minut konec nakupovanja. Še vedno je gneča pri tehtanju sadja, pred blagajnami so dolge vrste, police pa ostajajo polne za vse, ki bi mogoče tudi minuto pred deveto želeli v svojo košaro dodati še kakšen nepogrešljiv izdelek.

(Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Približno tako je vsak dan v velikih supermarketih tik pred koncem delovnega časa, ko potrošniki pričakujejo enako široko ponudbo izdelkov kot v dopoldanskem času. Trgovci jim v želji po zaslužku skušajo uresničiti te potrebe, posledica pa je gora hrane s preteklim rokom uporabe, ki se je morajo ob koncu dneva znebiti. Koliko je zavržene hrane, lahko le ugibamo, saj se po pričakovanjih trgovci in distributerji vprašanjem, koliko neprodane hrane na dan zavržejo, spretno izognejo z odgovori, da je to zelo odvisno od izdelkov in da se trudijo to količino zmanjšati na minimum. "Naš namen je, da se živila v čim večji meri odprodajo, da ne prihaja do odpisov in tudi stroškov odvoza teh odpadkov," pravijo v največjem slovenskem trgovcu, podjetju Mercator.

Odpadki trgovce tudi veliko stanejo

Da je v interesu trgovcev čim manj zavreči, ni težko verjeti. To namreč pomeni manjši zaslužek in dodaten strošek odvoza odpadkov. A ta minus trgovcev predstavlja plus specializiranim podjetjem za ravnanje z organskimi odpadki. Na primer v podjetju Biotera dnevno prevzemajo hrano, ki naj ne bi bila več primerna za prodajo, v trgovinah treh največjih slovenskih trgovcev in nekaj manjših trgovinicah. V sorodnem podjetju Biofutura pa na mesec prevzamejo tisoč ton organskih odpadkov iz velikih kuhinj in menz, živilske industrije in od komunalnih podjetij, deset odstotkov pa predstavlja zavržena hrana iz trgovin. In priročno, te biološko razgradljive odpadke predelajo v lastni bioplinarni.

Tudi v preostalih primerih odpadna hrana konča večinoma kot visokoenergetski bioplin. So pa še drugi načini. Izdelke, katerih dobavitelj je podjetje Orbico, trgovci dan ali dva pred iztekom roka uporabe vrnejo v skladišče, kjer počakajo na uničenje. V Orbicu sicer trdijo, da gre za izredno majhno količino, saj po dogovoru trgovci pravočasno znižajo ceno takšnim izdelkom. Nekaj desetodstotno znižanje cene izdelka pred iztekom roka trajanja je tudi sicer pogosta praksa, s katero trgovci skušajo hrano prodati vse do odtisnjenega datuma na embalaži. Podjetji Spar in Hofer sta zadovoljni tudi s prodajo en dan starega kruha, v trgovinah Leclerc pa nasprotno kruhu nikoli ne znižajo cene in ostanke od dnevne prodaje preprosto zavržejo.

(Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

"Optimizacija naročanja, poznavanje nakupovalnih navad in prodajnih trendov nam omogoča, da odstranimo le minimalno količino mesnih izdelkov, ki jim poteče rok trajanja," komentirajo v podjetju Tuš. Pogosto pa trgovci neprodane izdelke vračajo dobaviteljem. Podjetje Žito tako vsak dan dobi nazaj od deset do dvanajst odstotkov neprodanega kruha in pekovskega peciva. "Vrnjen kruh večinoma prodamo kmetom kot krmo za živali, del pa ga žal konča na deponiji," pojasnjujejo. Le v Pekarni Blatnik je njihova zadnja stranka Karitas, ki dobi ves nakup podarjen.

Podarjajo samo neoporečne izdelke

"V letu 2009, ko so se posledice zaostrenih ekonomskih razmer hudo odrazile, smo podarili več kot pol milijona evrov nujnih izdelkov za vsakodnevno rabo," so ponosni v najboljšem sosedu in menijo, da te najbolj občutljive skupine ljudi "potrebujejo pomoč v obliki kakovostnih in neoporečnih izdelkov". Čeprav jim hrana po izteku roka uporabnosti predstavlja zgolj strošek, se tako večina trgovskih podjetij odloča za darovanje izdelkov iz redne prodaje in ne izdelkov pred iztekom roka uporabe. Nekatera pa sploh nič.

"Trgovčeva podaritev hrane neposredno pred iztekom roka ni v nasprotju z zakonodajo," sporočajo iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter dodajajo, da morajo živila, ki se jih razdeljuje v okviru humanitarnih akcij izpolnjevati enake zahteve kot druga živila. Da bi zavarovali sami sebe, trgovci raje ne tvegajo, čeprav je nekatera hrana užitna še kakšen dan po preteku roka trajanja. Niti se ji nočejo odpovedati, kadar obstaja vsaj majhna možnost, da bodo živila lahko prodali.

(Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

V Škofijski Karitas Ljubljana vso hrano, ki jo dobijo, razdelijo med 102 župnijske Karitas in 22 različnih skupnosti na širšem ljubljanskem območju. Lani so dobili donacije živilskih izdelkov v vrednosti 367.000 evrov od 40 različnih trgovskih podjetij in distributerjev. "Imamo dobro vzpostavljen sistem in smo z donacijami zadovoljni, čeprav socialna stiska ljudi vsak dan narašča," pravi Jože Rovtar iz ljubljanske škofijske Karitas. Na Rdečem križu Slovenije so skromnejši s podatki o donacijah, so pa vsekakor zainteresirani za tovrstno sodelovanje, ravnanja trgovcev pa komentirajo: "Nesprejemljivo je, da hrana konča v smeteh, medtem ko se vsakodnevno srečujemo s posamezniki in družinami, ki so v velikih stiskah."

Po ostanke na tržnico

"Poleti nam malo več ostaja, ker so redne stranke na dopustih, drugače pa zaradi izkušenj vemo, koliko na dan lahko prodamo in le malo moramo zavreči," pove ena izmed starejših branjevk na ljubljanski tržnici. Na nekaterih sosednjih stojnicah imajo dogovore z restavracijami, ki odkupijo preostalo zelenjavo, spet drugi razlagajo, da skušajo sadje ohranjati sveže v hladilnicah in z zmrzovanjem. Vsi pa opažajo, da narašča število ljudi, ki se prikažejo ob štirih in gledajo za ostanki na tleh in neprodanim po stojnicah. "Večinoma so starejši ljudje, veliko je istih obrazov vsak dan," pove mlajši branjevec in doda, da pogosto komu podari kakšen sadež, ki ni ravno najboljše kvalitete.

(Foto: Matej Povše)

Na drugi strani pa so ljudje, ki kupujejo več kot pravzaprav potrebujejo. Zaradi kopice izdelkov težko sledijo roku uporabnosti in nemalokrat hrana konča v smeteh. Na vrhniški kompostarni vsak dan najdejo od 25 do 30 kilogramov kruha in to med embalažo. "Neverjetno je, da ljudje mečejo kruh med embalažo, še bolj neverjetno pa je, da mečejo stran cele hlebce," meni direktor podjetja CRO Vrhnika Marko Kocjančič.