Mnoge države ustavljajo ali razmišljajo, da bi ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn, vi pa v vseh pet predlaganih scenarijev razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 vključujete jedrsko energijo.

V vseh petih scenarijih je dejansko predvideno podaljšanje obratovanja obstoječe jedrske elektrarne Krško do leta 2043. Seveda z domnevo, da bo stresni test za obstoječo nuklearko uspešen, sicer ta del vseh petih scenarijev odpade. Gre pa za izjemno težko ekonomsko vprašanje. Podjetje Gen energija trenutno plačuje prispevek za razgradnjo jedrske elektrarne Krško v višini treh evrov na megavatno uro. Če bi nuklearko zaprli leta 2023 in bi gradili odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ločeno samo za slovenski del odpadkov, potem bi se moral prispevek takoj dvigniti na 25 evrov na megavatno uro. V tem primeru bi Gen energija v trenutku začela poslovati z izgubo. Navsezadnje pa za obveznosti sklada za razgradnjo jamči država in gre za potencialno zelo velik dodaten javni dolg. Poleg tega iz nuklearke dobivamo več kot 20 odstotkov vse slovenske elektrike, ki bi jo potem morali dobivati nekje drugje.

Okoljevarstveniki vam očitajo, da v programu niso zapisani okoljski podnebni stroški za realno dolgoročno primerjavo, koliko bo stala uporaba posameznega vira energije.

Teh očitkov konkretno ne poznam. Vsi izračunljivi stroški so v NEP upoštevani. Sicer pa stroška tveganja morebitne jedrske nezgode enostavno ni mogoče oceniti.

Mislim, da gre tukaj bolj za očitek o ekonomiki TEŠ 6 kot enem izmed okoljsko najbolj obremenjujočih virov energije. Med drugim bo treba za izpuste toplogrednih plinov plačevati tudi emisijske kupone, njihova cena v prihodnosti pa je še vedno stvar ugibanj.

Mi smo pri določanju cen emisijskih kuponov upoštevali napoved evropske komisije. Je pa pri napovedih vedno veliko vprašanje, kdo se na koncu približa pravi oceni.

Kaj se mora zgoditi, da TEŠ 6 ne bo zgrajen?

Šesti blok investitor gradi. Naložba se vedno lahko hote ali nehote ustavi. Dejstvo je, da ta naložba za zdaj nima državnega poroštva, čeprav si ga investitor želi, vendar je vlada sklenila, da državnega poroštva ne bo, dokler investitor ne pripravi novega investicijskega programa in izkaže ustrezne donosnosti TEŠ 6. Glede na to, da se stroški gradnje iz meseca v mesec občutno zvišujejo, ne pa znižujejo, vlada - če bo želela biti konsistentna sama s seboj - ne bo mogla predlagati državnemu zboru zakona o državnem poroštvu.

Pred dnevi so anonimni delavci TEŠ na NPU in protikorupcijsko komisijo naslovili prijavo, da se projekt draži tudi zaradi vas. Kako odgovarjate na te obtožbe?

Edini očitek, ki sem ga zasledil v tej anonimni prijavi, je, da sem zahteval izdelavo študije o zalogah premoga. Ta študija je HSE (Holding Slovenske elektrarne, op. p.) menda stala 70.000 evrov. Mislim, da je zrel za kazensko ovadbo tisti, ki je šel v naložbo, vredno 1,3 milijarde evrov, ne da bi prej preveril, ali sploh ima dovolj premoga v Velenju. Mimogrede, študija je pokazala, da ustreznega premoga v posameznih obdobjih po letu 2030 ni dovolj in bo takrat treba uvažati bolj kaloričnega ali pa se soočiti z nižjim izkoristkom TEŠ 6. Žal sem imel v svojih pomislekih prav.

Kakšne bodo posledice, če se ustavi gradnja TEŠ 6 in kdo jih bo plačal?

Ne gre brez posledic in ve se, kdo bo to plačal - slovenski porabniki elektrike. Precej več, kot bi lahko, pa bodo plačali v vsakem primeru - če se naložba izpelje ali če se ustavi.

Koliko pa bi znašale posledice ustavitve gradnje?

Ne znam povedati točne številke, vsekakor pa gre za stotine milijonov evrov. Hujša pa je škoda zaradi izgube naše prihodnosti. Državni HSE se bo s to naložbo povsem izčrpal. V potrebne nove objekte za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije bodo žal pretežno vlagali zasebniki, tako domači kot tuji. Izgubo te razvojne priložnosti bodo plačevale še mnoge generacije Slovencev.

Okoljevarstveniki predlagajo še vpeljavo šestega, tako imenovanega trajnostnega scenarija, naravnanega v obnovljive vire energije in brez TEŠ 6 ter brez podaljšanja obratovanja nuklearke. Zakaj ga niste oziroma ga ne želite vpeljati?

Takega scenarija si v naslednjih 40 letih v resnici ne znamo predstavljati. Zagotavljanje energije samo iz obnovljivih virov je teoretično mogoče, vendar zelo drago. Predvsem pa tak scenarij ne bi prestal celovite presoje vplivov na okolje. Treba se je zavedati, da prehod na izključno obnovljive vire energije zahteva strahoten poseg v prostor, tudi na zaščitena območja Nature 2000. Zato sem prepričan, da s šestim scenarijem NEP sploh ne bi bilo, saj brez pozitivne celovite presoje vplivov na okolje tudi NEP ne more biti. Pri celoviti presoji vplivov na okolje se presoja, ali lahko z drugimi ukrepi, ki so okoljsko manj problematični, zagotoviš tisto, kar želiš. Mi želimo biti pri proizvodnji elektrike bolj ali manj samozadostni zaradi stabilnosti oskrbe, to pa lahko zagotovimo z okoljsko manj problematično uporabo premoga, plina ali pa jedrske energije.

Pet scenarijev ste oblikovali po kriterijih trajnostne naravnanosti, stabilnosti oskrbe in konkurenčnosti energetskih virov na trgu. Kateri scenarij je po posameznem kriteriju najboljši?

Z vidika konkurenčnosti cene proizvedene elektrike je za zdaj najboljši jedrski scenarij, ki vključuje TEŠ 6 in gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem. Z vidika trajnosti je najboljši dodatni plinski scenarij, torej brez TEŠ 6 in z dvema plinsko-parnima enotama. Z vidika stabilnosti oskrbe pa je najboljši osnovni intenzivni scenarij s TEŠ 6.

Kje pa so pasti pri vsakem od scenarijev?

Pri osnovnem intenzivnem scenariju s TEŠ 6 je največja past ekonomika TEŠ 6, ker vemo, da ne bo taka, kot je obljubljena. Pri osnovnem jedrskem scenariju, ki predvideva tako TEŠ 6 kot novo nuklearko, je past zagotovo družbena sprejemljivost nove jedrske elektrarne. Pri osnovnem plinskem scenariju je poleg ekonomike TEŠ 6 negotova še cena plina. Pri dodatnem jedrskem scenariju imamo spet problem družbene sprejemljivosti nove jedrske elektrarne, pri dodatnem plinskem scenariju pa je vprašljiva cena plina in zatečeni stroški s TEŠ 6. Vseh pet scenarijev pa zagotavlja predvidoma zadosti konkurenčno ceno električne energije. Šesti scenarij s popolno odpovedjo fosilnim virom energije ali jedrski energiji pa bi bil ekonomsko nerealen.

Koliko se NEP še lahko spreminja?

V detajlih se lahko še spreminja, nekaj povsem novega pa ne znamo izumiti, ker je v danih okoliščinah popolnoma nov scenarij nerealen.

Javna razprava je odprta do 15. oktobra, kaj pa se bo zgodilo po njej? Kako boste izbrali enega od scenarijev?

Scenarij izbere vlada in ga potrdi parlament, vladi pa ga predlaga minister. Kaj bo naredil takrat aktualni minister, ne vem.

Čemu je potem namenjena javna razprava?

Opozarjanju na obstoječe pomanjkljivosti programa in merjenju utripa.

Čemu ste naklonjeni vi?

Izbral bi dodatni plinski scenarij, ker se mi zdi, da omogoča najbolj blag prehod z intenzivne rabe fosilnih energentov in jedrske energije na popolno uporabo obnovljivih virov energije, kar je vsekakor naša prihodnost.

Se vam zdi, da glede na lobije in močne zagovornike jedrske in premogovne energije pri nas obstaja realna možnost za sprejem tega scenarija?

Mislim, da ne.

Kateri od scenarijev še nima velikih možnosti, da bi bil izbran?

Vsi drugi so interesnim skupinam v slovenski energetiki bolj všečni. Ne predstavljam pa si, da bi delali še šesti in sedmi scenarij in tako naprej. Se mi zdi, da ne bi odkrili nič novega.