Problem segmentacije trga dela se kaže v velikem številu začasnih zaposlitev, ki je v Sloveniji nad povprečjem EU, še zlasti pa izstopajo med mladimi. Obseg začasnih zaposlitev v starostni skupini od 15 do 24 let se je od leta 2002 več kot podvojil in je lani dosegel že 67,5 odstotka, kar nas uvršča na prvo mesto v EU. Med gospodarsko krizo se je med mladimi močno povečala tudi brezposelnost. Stopnja brezposelnosti starostne skupine od 15 do 24 let je lani znašala 14,7 odstotka, kar je za 4,3 odstotne točke več kot leta 2008, ob tem pa je stopnja brezposelnosti za starostno skupino od 25 do 29 let zrasla za kar 7,2 odstotne točke. Stopnja delovne aktivnosti te starostne skupine je v tem obdobju padla za 8,8 odstotne točke.

Brezposelnost je najbolj zrasla med visoko izobraženimi

Vzrok za povečanje brezposelnosti mladih in za njihove težave pri vstopanju na trg dela je po oceni Umar in vlade treba iskati v rigidni delovnopravno zakonodaji, ki otežuje odpuščanje redno zaposlenih, in v razširjenosti za delodajalce cenejšega študentskega dela, prav tako pa tudi v neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po diplomantih. Konec leta 2010 je bilo število registriranih brezposelnih za 66,1 odstotka višje kot konec leta 2008, pri čemer je bilo število nizko izobraženih višje za 48,2, srednje za 74,4 in terciarno izobraženih za kar 98,8 odstotka, kar kaže, da se je relativno najbolj povečalo število registrirano brezposelnih s terciarno izobrazbo.

Velik problem Slovenije je tudi nizka delovna aktivnost starejših (starostna skupina od 55 do 64 let), ki je s 35,7 odstotka ena najnižjih v EU (evropsko povprečje znaša skoraj 50 odstotkov). Nizka stopnja delovne aktivnosti je po oceni vlade povezana tako z zgodnjim upokojevanjem kot tudi s premajhno prilagojenostjo delovnih mest za starejše. Tako kot pri mladih se je med krizo močno povečala tudi brezposelnost starejših. Delež brezposelnih, starejših od 50 let, je decembra lani znašal 35,4 odstotka, kar je za 5,7 odstotne točke več kot leto prej, število brezposelnih, starejših od 50 let, pa se je od decembra 2008 do decembra 2010 povečalo za kar 77 odstotkov. Na visok porast brezposelnosti starejših v letu 2010 je precej vplival strah pred pokojninsko reformo.

Dvakrat več dolgotrajno brezposelnih

Strukturni problemi trga dela v Sloveniji se kažejo tudi v močnem povečanju deleža dolgotrajno brezposelnih, ki se je lani glede na leto 2009 skoraj podvojil. V letu 2010 je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji znašala 3,2 odstotka in se močno približala povprečju EU (3,8 odstotka). Med dolgotrajno brezposelnimi se je povečalo zlasti število starejših in nizko izobraženih.

V Umarju menijo, da bi bilo zaradi naraščajočih strukturnih problemov treba okrepiti izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, ki pa bi morali biti bolj ciljno usmerjeni na težje zaposljive in prilagojeni novi strukturi brezposelnih. V letih 2009 in 2010 so bili namreč v programe aktivne politike zaposlovanja podpovprečno vključeni starejši in nizko izobraženi. Zaradi naraščanja števila starejših brezposelnih Umar predlaga tudi okrepitev javnih del, ki so se letos zmanjšala za polovico.