Predlog za sprejem odložilnega veta je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Rastislavom Jožetom Revnom. Kot je pojasnil Reven, so nekateri členi družinskega zakonika "kukavičja jajca", saj so nejasni in lahko postanejo v določeni situaciji problematični. Reven nasprotuje spremembi definicije družine, saj je spreminjanje starih pojmov po njegovem mnenju "enostavno neproduktivno". Reven je poudaril, da ima prednost korist otroka in se ob tem vprašal, kaj bo doživljal otrok, ki ga bosta posvojila istospolna partnerja.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je v zvezi s tem odvrnila, da sama definicija nima posledic, saj zgolj opredeljuje, kaj družina je. Zakon gre po njenih besedah v korak s spremembami, saj se družba spreminja, je dejala. Ob tem poudarja, da sama definicija nikomur ničesar ne jemlje. Veto je pred tem zavrnila že komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, prav tako pa ga ni podprla interesna skupina delojemalcev. Kot je v imenu interesne skupine delojemalcev dejal Branimir Štrukelj, družinski zakonik prinaša večje spoštovanje človekovih pravic in v veliki meri odpravlja diskriminacijo državljanov, ki je posledica istospolne usmeritve.

Več v prid zakoniku

Tudi v nadaljevanju se je razprava vrtela predvsem okoli definicije družine in o možnostih istospolno usmerjenih za posvojitev otrok. Več je bilo slišati stališč v prid zakoniku, svetniki so poudarjali, da v novem zakoniku ni neustavne in neustrezne definicije. Po njihovem mnenju je dejstvo, da živimo z več spolnimi praksami, zato pomeni zakonik korak k sodobni družbi, njegov osnovni namen pa je zaščita otroka. Travme po mnenju nekaterih doživljajo tudi otroci, ki jih mati pretepa, oče pa posiljuje. Zagovorniki zakonika so navajali tudi raziskave, ki kažejo, da razvoj otrok, ki odraščajo v drugačnih socialnih okoljih, ni prikrajšan. Nasprotno pa so podporniki veta povzemali raziskave, ki kažejo, da imajo otroci v heteroseksualnih družinah boljši razvojni potencial.

Kot je dejal Zoltan Jan, bi državni svetniki z vetom dali oblasti še enkrat možnost, da premisli, ali bo vztrajala pri predlogu, ki ga državljani ne podpirajo. Svetniki so v razpravah omenjali tudi referendum o zakoniku, za katerega zahtevo napovedujejo v civilni družbi. "V tej državi ima še vedno oblast ljudstvo," je poudaril Jan. Državni zbor, ki je prejšnji teden zakonik podprl s 43 glasovi, tako o njem ne bo odločal ponovno. Je pa Civilna iniciativa za družino in pravice otrok v sredo v DZ dostavila 32.168 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o družinskem zakoniku.

Tesno in negotovo

"Odločitev je bila res tesna in negotova. Vesel sem, da veto ni bil izglasovan in da se bo lahko družinski zakonik uveljavil," je v izjavi za medije dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Ob tem dodaja, da je treba seveda računati na omenjeno zahtevo za zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Vložene podpise trenutno po njegovih navedbah preverjajo na ministrstvu za notranje zadeve. Gantar verjame, da bodo pogoji izpolnjeni, nato bo tudi razpisal razpisal zbiranje podpisov, vendar ne prej kot 1. septembra, je dejal.

Kot poudarja, pa je treba pričakovati tudi, da bo DZ na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo, ali bi z neuveljavitvijo družinskega zakonika nastale protiustavne posledice. To bodo po njegovih navedbah storili kmalu po začetku zbiranja podpisov za razpis referenduma.