ZA...

Novela zakona po navedbah ministrstva za kulturo bolje regulira dostopnost do omenjenega gradiva, in sicer tako, da ne "bodo niti za hip ogrožene temeljne človekove pravice ali varnost države". Zdaj veljavni, leta 2006 sprejeti zakon, namreč določa, da je gradivo SDV dostopno brez omejitev, kar se je izkazalo kot škodljivo, saj lahko izvajanje omenjenega zakona ogrozi nacionalne interese in varnost posameznikov v tujini, ki so delali ali še delajo v korist vitalnih nacionalnih interesov Slovenije, navajajo na ministrstvu.

Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo arhivi nekdanje SDV kljub noveli še vedno dostopni javnosti, ne bodo pa nujno dostopna gradiva, ki se nanašajo na klasično obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost SDV v tujini, saj da bi lahko razkritje nekaterih podatkov ogrozilo nacionalno varnost in varnost posameznikov, ki so v tujini delali za SDV.

Po mnenju ministrstva bojazni, da bi posebna arhivska komisija, ki bo morala dati soglasje za zaprtje dela arhivov, delovala politično, ni: "Dejstvo, da je predlaganje dveh članov komisije zaupano komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb DZ, v kateri ima večino opozicija, njuna potrditev pa poslancem, predvideva obstoj političnega soglasja pozicije in opozicije o omenjenih članih delovne skupine."

Z zaprtjem dela arhivov se strinja tudi direktor Arhiva RS Dragan Matić. Kot namreč pravi, nikjer v nekdanjih socialističnih državah gradivo nekdanjih obveščevalnih služb ni v celoti prosto dostopno brez omejitev. "Del gradiva je tako še vedno nedostopen in se varuje kot tajno gradivo," pravi.

Po navedbah Matića imamo sicer v Sloveniji trenutno eno najbolj liberalnih praks glede dostopanja do arhivov nekdanjih represivnih organov, saj je po veljavnem zakonu "celotno gradivo, ki se nanaša na dejavnost SDV kot politične policije prosto dostopno brez omejitev".

Preberite še: Spornih je 80 tekočih metrov arhivov nekdanje SDV

V koalicijskih SD, Zares in LDS novelo podpirajo s podobnimi argumenti, prav tako jo podpirata nepovezana poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rezman.

V DeSUS so sicer med razpravo pri sprejemanju zakona v DZ noveli napovedali podporo, odločitev na referendumu pa prepuščajo volivcem. Ob tem predsednik stranke Karl Erjavec opozarja, da ima vsaka država nekaj tajnih podatkov. "Čudno bi zato bilo, če bi objavili vse podatke," je dejal.

PROTI...

Vinko Gorenak (SDS) zavrača navedbe ministrstva, da bi lahko zdaj veljavni zakon ogrozil nacionalno varnost in varnost posameznikov, ki so sodelovali s SDV. "Zdajšnji zakon namreč velja že od leta 2006, do zdaj pa zaradi tega nacionalna varnost ni bila ogrožena, prav tako ne interesi manjšine ali posamezniki. Argumenti, ki jih navajata koalicija, so zato argumenti zastraševanja," pravi.

Koalicija si po navedbah poslanca želi zapreti arhive, ker se boji, da bi kakšen publicist zapisal preveč. Ob tem poslanec tudi zavrača argument, da nihče v Evropi arhivov ne odpira tako hitro. Arhive počasi odpirajo le v državah z dolgo demokratično tradicijo, medtem ko v Vzhodni Evropi "ne boste našli zaprtega arhiva nekdanje tajne policije," pravi.

V SLS so prepričani, da se je treba s preteklostjo soočiti, ne glede na to, kakšna je bila. Enako kot v SDS zavračajo navedbe vlade, da bi lahko neomejen vpogled v dele arhiva ogrozil državno varnost ali interese posameznikov.

Prav tako izpostavljajo, da v času veljavnosti aktualnega zakona ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja z ustavo. Tudi sicer je imela po njihovih navedbah vladajoča koalicija dovolj časa, da bi zanjo sporni 65. člen trenutno veljavnega zakona poslala v presojo ustavnosti, če bi ocenila, da je v neskladju z ustavo oziroma da preveč odpira arhive. "Tega seveda niso storili, pač pa so sprejeli zakon, ki dokumente SDV ponovno zapira pred javnostjo, kar pa je v popolnem nasprotju z evropskim načelom odprtosti," so za STA zapisali v SLS.

Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da morajo arhivi ostati odprti. "Cel svet namreč arhive odpira, le mi jih zapiramo. To pa zaradi tega, ker je treba zaščititi neka imena bivših starih funkcionarjev," je dejal.

Noveli nasprotuje tudi nepovezani poslanec Andrej Magajna, sicer predsednik stranke Krščanskih socialistov, ki prav tako sodeluje v kampanji. Magajna ocenjuje, da je novela pomanjkljiva in nedorečena. "Takšnih zakonov se ne sprejema po nujnem postopku," pravi.

Med organizatorji kampanje je tudi stranka NSi, ki noveli nasprotuje, ker so prepričani, da ne bi "smeli ščititi dejanj nekdanje totalitarne države".