Miheljak pravi, da je šla vlada v reforme z nizko podporo. V nizki podpori zakonu pa se kaže tudi nizka podpora vladi, je prepričan. "Ta vlada pač nima v tem momentu animacijskega potenciala, nima avtoritete, s katero bi nagovorila javnost. Zato karkoli bi ta vlada predlagala, bi bila verjetno večina proti," pravi Miheljak.
Dodaja, da je z zavrnitvijo zakona o malem delu ostalo pri sedanjem stanju, ki je najslabše. "Zmagovalci tega referenduma so študentski servisi, ker so ohranili privilegiran položaj, in študentske organizacije. Za študente pa meni, da niso dobili ničesar.
Miheljak opozarja tudi, da je ob tem referendumu nastala zanimiva koalicija neoliberalcev, anarhistov in sindikalistov, zraven pa so se pridružile še upokojenske stranke.
Ugotavlja še, da zakon o malem delu ni bil najbolj ključni projekt te vlade, je pa rezultat tega referenduma slaba popotnica referendumu o pokojninski reformi. Pokojninski zakon že tako ali tako nima prav dobrih možnosti, ob tem rezultatu pa bo imel še slabše, pravi Miheljak in opozarja, da bodo tam posledice veliko usodnejše.
Volilno udeležbo ocenjuje za nizko in ugotavlja, da je velika večina volivcev pokazala brezbrižnost. Ob tem izpostavlja, da so bili tisti, ki so glasovali proti zakonu o malem delu, bolj motivirani, da gredo na volišče.
Makarovič: To je zavrnitev tako zakona kot vlade
Nasprotno Matej Makarovič pravi, da gre za močno zavrnitev zakona ob udeležbi, ki je za tovrstne referendume visoka.
Izid referenduma je rezultat kombinacije dveh stvari: po eni strani zakona, ki enostavno ni prepričal, in po drugi strani splošno nizkega ugleda sedanje vlade v slovenski javnosti, pravi Makarovič. "To je neke vrste plebiscitarna zavrnitev tako zakona kot vlade, ki ga je predlagala," dodaja.
Iz rezultata referenduma pa po besedah Makaroviča izhaja dvojni nauk. "Po eni strani mora imeti tisti, ki reformo predlaga, dokaj visoko družbeno podporo, po drugi strani pa morajo tudi reforme temeljiti na širokem iskanju konsenza. V tem primeru ni bilo uresničeno niti eno niti drugo," izpostavlja analitik.
"Vprašanje je, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršnokoli reformo, ker preprosto ni izpolnjen tisti prvi pogoj, torej ugled tistega, ki reforme predlaga. Mislim, da je to zelo jasna napoved, da bodo tudi vse ostale reforme, vsaj tiste, ki bodo podvržene javnemu preverjanju, dejansko v času mandata te vlade padle," še napoveduje Makarovič.
Šušteršič o tem, kako urediti sedanje pomanjkljivosti
Ekonomist Janez Šušteršič pravi, da ima vlada po tem, ko so volivci zavrnili zakon o malem delu, možnost pomanjkljivosti študentskega dela urediti v področni zakonodaji - skozi večje davčne omejitve ter enotno evidenco napotnic in vpisa na fakultete.
Osnovna napaka vlade je bila, da je želela uvajati novosti na celoten trg dela, da bi uredila študentsko delo, ki se ji je zdelo problematično, pravi Šušteršič. S tem si je nakopala veliko nasprotnikov, je prepričan.
Zdaj, ko so volivci zakon o malem delu zavrnili, ima vlada še vedno na voljo nekaj instrumentov, s katerimi lahko pomanjkljivosti študentskega dela popravi, navaja. Pri študentskem delu lahko uvede enotno evidenco vpisov, s tem bi preprečila fiktivne vpise na fakultete. Uvede lahko tudi enotno evidenco napotnic - za to potrebuje le spremembo kakega člena v zakonodaji, pravi Šušteršič. Vlada lahko tudi ostreje postavi davčno mejo, s čimer bo destimulirala študentsko delo, še dodaja strokovnjak.
Kar se tiče fleksibilnosti trga dela, pa se mora vlada po njegovih besedah posvetiti zakonu o delovnih razmerjih, ki je zdaj v razpravi. Pri rešitvah, ki jih je predlagala, naj, tako meni Šušteršič, vlada vztraja in naj fleksibilnost, ki je potrebna na trgu dela, zagotovi prek drugih instrumentov. "Vlada ima torej precej možnosti, mora biti pa bolj prepričljiva v predlogih, ki jih bo dajala v prihodnje," dodaja.
Ob tem dvomi, da bo vlada zdaj oblikovala poseben zakon o študentskem delu. Bolj smiselno bi bilo po njegovem mnenju urejati stvari v področnih zakonih.
Glede dobičkov študentskih servisov pa Šušteršič pravi, da bi vlada lahko odstotek, ki ga vzamejo, če se ji njihovi dobički zdijo previsoki, že zdavnaj znižala, saj jih določa vladna uredba. "Zato dvomim, da bo pripravila nov zakon samo o študentskem delu, ker bo tvegala spet nov spopad. Res pa je, da če bi šlo samo za študentsko delo, bi mogoče referendum uspel, ker sindikati ne bi nasprotovali zakonu," še pravi.
O tem, ali rezultat današnjega referenduma napoveduje tudi rezultat referenduma o pokojninski reformi, pa Šušteršič pravi, da ni mogoče tako enostavno sklepati, saj so razlogi, zakaj je pokojninska reforma pomembna, bolj jasni. "Morda se bo vlada kaj naučila iz tega referenduma, kako biti prepričljiv, da dobi večjo podporo. Bo pa težko," še dodaja.
