Za poravnave pred začetkom sodnega procesa se po neuradnih informacijah kljub temu nerade odločajo, navodil ali priporočil, kako ravnati, pa niso dobile. Na ministrstvu za zdravje priznavajo, da področje ni sistemsko urejeno, ugotovili pa smo celo, da v največji slovenski bolnišnici ne vedo, koliko odškodnin so jim naložila sodišča ali pa jih je zavarovalnica izplačala ob poravnavah.
Ob najhujših posledicah napak pri zdravljenju pacientom v poravnavah medtem že priznajo odškodnine, ki včasih presežejo 100.000 ali 200.000 evrov. Odvetnik David Sluga, ki je, seveda v različnih postopkih, doslej zastopal tako paciente kot tudi bolnišnice, ugotavlja, da izogibanje poravnavam koristi predvsem zavarovalnicam. Sedanji sistem odzivanja na odškodninske zahtevke bi se moral po njegovi oceni spremeniti, saj ni v korist ne bolnikov ne zdravnikov in zdravstvenih ustanov.

Tožba družine Nekrep zoper UKC Maribor je znova osvetlila vprašanje odškodnin ob napakah pri zdravljenju. Slovenske bolnišnice so za odškodninsko odgovornost sicer zavarovane, tako da za odškodnine ne prispevajo neposredno "iz žepa". Za poravnave pred začetkom sodnega postopka se po neuradnih informacijah kljub temu nerade odločajo, navodil ali priporočil, kako ravnati, pa niso dobile. Na ministrstvu za zdravje priznavajo, da področje ni sistemsko urejeno. Ugotovili smo celo, da v največji slovenski bolnišnici ne vedo, koliko odškodnin pacientom so jim v zadnjih letih naložila sodišča ali jih je zavarovalnica izplačala ob poravnavah.

Zneski so najvišji ob veliki in trajni škodi za živečega posameznika. Ob najhujših posledicah napak pri zdravljenju bolnišnice pacientom v poravnavah že priznajo odškodnine, ki včasih presežejo 100.000 ali 200.000 evrov. Kljub temu je večina odškodnin precej nižja.

S 6 na več kot 20 tisočakov

V UKC Ljubljana vedo le, koliko odškodninskih zahtevkov zaradi strokovne napake so prejeli: lani jih je bilo 30, od tega osem tožb, letos je bilo zahtevkov zaradi strokovne napake sedem. Podatkov o višini izplačanih odškodnin pa nimajo, so nam sporočili, saj odškodnino plača zavarovalnica. V Adriaticu Slovenici, kjer je UKC Ljubljana zavarovan za te primere, so nam povedali, da brez soglasja stranke tovrstnih podatkov ne morejo posredovati. A tudi naša prošnja UKC Ljubljana, da bi dali soglasje za posredovanje teh podatkov prek zavarovalnice, ni bila uspešna. Sporočili so nam, da sami teh podatkov nimajo, zavarovalnica pa ni zavezana za posredovanje informacij javnega značaja. Ker menimo, da ima javnost pravico, da je seznanjena z višino izplačanih odškodnin, smo podali pritožbo na urad informacijskega pooblaščenca oziroma UKC Ljubljana kot prvostopenjski organ.

Drugi dve največji slovenski bolnišnici sta z odškodninami bolje seznanjeni. UKC Maribor je med letoma 2008 in 2010 izplačal osem odškodnin. V petih primerih je bila podlaga za izplačilo sodba, v treh primerih pa sodna ali izvensodna poravnava. Največ, pet odškodnin je UKC Maribor izplačal predlani, lani je izplačal eno, leta 2008 pa dve odškodnini. Višina odškodnin je medtem naraščala. Leta 2008 je odškodnina v povprečju znašala 6253 evrov, leta 2009 12.737 evrov, edina lanska pa znašala 23.518 evrov. V UKC Maribor so pojasnili, da zavarovalnica v primeru odškodninskih tožb pokrije tudi stroške odvetniškega zastopanja.

V celjski splošni bolnišnici so lani prejeli 29 odškodninskih zahtevkov, od tega 10 zaradi strokovne  napake pri zdravljenju. Lani so skupno izplačali 179.341 evrov odškodnin. Ta številka vključuje področje poklicne odgovornosti zdravnikov, poklicne odgovornosti drugih strokovnih sodelavcev ter splošne civilne odgovornosti stvari in premoženja, podatkov o posameznem področju pa nimajo, so pojasnili v SB Celje. Na sodiščih je trenutno 26 odškodninskih postopkov zoper SB Celje. "V vseh pravdah je stranka tudi zavarovalnica, ki odloča, ali bo pravdo končala s poravnavo, vendar je takšnih primerov zelo malo," so pojasnili v bolnišnici. Letna premija za zavarovanje poklicne odgovornosti znaša 155.048 evrov, celjsko bolnišnico pa zastopajo lastni zaposleni ali pravniki Zavarovalnice Maribor. Le izjemoma jih pri vložitvi izrednih pravnih sredstev in pri zahtevnejših pravdah zastopajo "zunanji" odvetniki, ki jih bolnišnica plača sama.

Zdravniška zbornica za finančna nadomestila

"Zavedamo se, da področje ni sistemsko urejeno, zato že iščemo rešitve," so nam sporočili z ministrstva za zdravje. Zakon o zdravniški službi sicer predvideva obvezno zavarovanost zdravnika, ki dela neposredno z bolniki, za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu. Zaposlenega mora zavarovati delodajalec, zavarovalno vsoto pa naj bi vsako leto določila Zdravniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom. V praksi je določanje vsote nekoliko drugačno. Zbornica je leta 2001 v sklepu o zavarovanju zdravnikov in zobozdravnikov za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu, namreč predlagala le najnižjo zavarovalno vsoto, 3.000.000 takratnih tolarjev (16.691 evrov). "Individualni dogovor med posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev in zavarovalnico pa vsekakor lahko opredeli tudi višjo zavarovalno vsoto," so poudarili v zdravniški zbornici.

Zdravniška zbornica Slovenije podpira "vsaj finančno nadomestilo bolniku, ki je zaradi zapleta pri zdravljenju, ki ga ni bilo mogoče predvideti in je v določenem odstotku prisoten prav pri vsaki medicinski intervenciji, utrpel škodo na svojem zdravju. Vsi vemo, da kljub največji stopnji skrbnosti absolutne varnosti v medicini žal ni mogoče zagotoviti." V zbornici ugotavljajo, da je v urejenih sistemih odškodnina bolniku, ki je utrpel škodo, vsakdanja praksa. Ta "na neki način razbremenjuje odnos bolnik-zdravnik, saj bolniku ni treba dokazovati, da mu je zdravnik namerno povzročil škodo pri zdravljenju."