Obeležje je izkoristil za predstavitev 10 ključnih dejstev, do katerih se je društvo dokopalo po štirimesečni analizi najbolj svežih poročil o podnebnih spremembah. Slovenski javnosti so namreč želeli ponuditi strokovne in znanstveno podprte odgovore, saj se v slovenskih in svetovnih medijih velikokrat pojavljajo pomanjkljivi in zavajajoči prispevki, ki so mnogokrat v nasprotju s strokovnimi dognanji.

Po Roškarjevih besedah je morda najbolj trdno dognanje, da se v Sloveniji in v svetu ozračje pri tleh segreva. Globalna temperatura se dviguje veliko hitreje kot v preteklosti, tega dviga pa ni mogoče pojasniti samo z naravnimi vzroki. Hkrati je dejal, da analize in napovedi prihodnjih podnebnih sprememb ne slonijo le na meteoroloških meritvah, ampak jih oblikujejo tudi s pomočjo podnebnih modelov.

Vreme in podnebje se merita z različnimi vatli

Ob tem v SMD opozarjajo, da vremenske napovedi temeljijo na konceptualno drugačnih merilnih metodah kot podnebni modeli. Napovedljivost vremena je časovno omejena in temelji na življenjski dobi kaotičnih vremenskih procesov v določenem časovnem trenutku. Podnebni modeli pa so osnovani na statistikah daljšega časovnega obdobja, ki med drugim zajemajo razmeroma počasne spremembe cirkulacije oceanov, koncentracij toplogrednih plinov in aerosolov v ozračju ter spremembe v vegetaciji in rabi tal. Poleg tega je v modelih upoštevana tudi negotovost napovedi.

Roškar je še opozoril, da globalno segrevanje ozračja vpliva na druge spremembe podnebnega sistema, ki se bodo nadaljevale daleč v prihodnost. Zaradi globalnega segrevanja se lahko v podnebnem sistemu sprožijo tudi nenadne, nepredvidene in nepovratne spremembe velikega obsega.

Temperaturne in padavinske spremembe tudi v Sloveniji

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so v začetku leta 2009 s projektom Podnebna spremenljivost v Sloveniji začeli preverjati zanesljivost preteklih meteoroloških meritev v državi (najstarejše meritve segajo v leto 1850) in na podlagi prečiščenih podatkov ugotavljati meteorološke trende za Slovenijo. Ker gre za obsežne zbirke podatkov, bo projekt v celoti končan konec prihodnjega leta, vmesne analize pa kažejo, da dileme o segrevanju slovenskega ozračja ni, je dejala Mojca Dolinar z Arso. Na primeru Ljubljane je pojasnila, da so že od sredine 80. let temperature v slovenski prestolnici višje od dolgoletnega povprečja, izmerjenega med letoma 1961 in 1990, teh odstopanj pa ni mogoče pojasniti s širjenjem mesta.

Čeprav pri padavinah zaradi stika treh različnih tipov podnebja pri nas klimatskih trendov ni mogoče tako jasno določiti kot pri temperaturah, je Dolinarjeva opozorila, da se spreminja tudi padavinski režim. Medtem ko za zimski in spomladanski čas ni mogoče določiti enakomernega vzorca sprememb, podatki jasno kažejo, da se v Sloveniji povečuje količina jesenskih in zmanjšuje količina poletnih padavin.