Po javni razpravi, v katero so bili po ministrovem mnenju vpeti vsi partnerji v visokem šolstvu, je nacionalni program doživel kar nekaj korenitih sprememb. Če je prvotni osnutek programa predvideval strogo institucionalno ločitev univerzitetnega in strokovnega študija, ki naj bi ga izvajale samo novoustanovljene politehnike, lahko po novem ista institucija izvaja oba programa. "Pri tem mora univerza zagotoviti organizacijsko, izvedbeno in vsebinsko ločenost programov," razlaga svetovalka v kabinetu ministra Janja Komljenovič. Novi osnutek programa med drugim ne določa več, da morajo biti študijski programi na prvi stopnji triletni, na drugi pa dveletni. »Kot je velja že zdaj, se bo tudi po novem dopuščalo različne oblike študija, vendar pa mora enotni sistem obveljati znotraj iste discipline. Ne sme se več zgoditi, da bi se na primer študij prava izvajal na različne načine,« opozarja Komljenovičeva. Dodajmo, da po novem lahko doktorske študije izjemoma izvajajo tudi raziskovalni inštituti, če za to izpolnjujejo pogoje.

Pomembni spremembi na področju kadrovske ureditve visokega šolstva sta tudi določilo o habilitacijah, ki po novem omejuje število habilitacijskih področij na približno 80, in regulacija dela zaposlenih v visokem šolstvu, ki ne bo več v rokah države. »To bo prepuščeno institucijam, ki se morajo s posameznikom dogovoriti, kaj bo delal, koliko bo učil oziroma raziskoval v določenem obdobju, za kar bo prejemal enotno plačo in ne več dohodkov z različnih naslovov,« dodaja Komljenovičeva. Ministrstvo je z novim osnutkom natančneje določilo tudi pogoje, kdaj so zasebni zavodi upravičeni do javnih sredstev. "Zasebni zavodi se bodo lahko financirali iz javnih sredstev le v primeru, da bodo ponujali študijske programe, ki niso na voljo v javni mreži, in če bodo izkazali bistveno višjo kakovost od javnih," poudarja Komljenovičeva. V osnutku, ki ga bodo poslanci najverjetneje obravnavali na aprilski seji, je po novem tudi določilo, ki natančneje določa prehod s srednje šole na študij. Če bo namreč ministrstvo za šolstvo spremenilo poklicno maturo do te mere, da se bo sistem preračunavanja točk uskladil z maturanti splošne mature, se bodo lahko tudi dijaki s poklicno maturo vpisali v univerzitetne programe. Kot je še včeraj sporočil Golobič, ohranjata oba dokumenta visoke ambicije, predvsem pa določata dvig deleža BDP za obe področji. Tako naj bi se delež sredstev za visoko šolstvo s sedanjih 1,2 odstotka BDP do leta 2020 povečal na dva odstotka, delež sredstev za raziskave in razvoj pa bi se dvignil s sedanjih skoraj 0,9 odstotka na 1,2 odstotka.