Avstrijci gredo lobirat v Bruselj
"Slovenski vlogi smo že večkrat ugovarjali. Naši sosedje se skušajo privesiti na našo uspešno blagovno znamko, zato da bi od nje imeli dobiček," se je avstrijskim medijem potožil Franz Labugger, direktor združenja pridelovalcev Steirisches Kürbiskernöl g.g.A.
Konec marca bo zato Johann Seitinger, štajerski deželni svetnik za kmetijstvo, sestavil delegacijo oljarjev in šel z njo lobirat v Bruselj, kjer bo predstavil njihove argumente, s katerimi bi preprečili zaščito geografske označbe štajersko-prekmurskega bučnega olja. Evropska komisija naj bi sprejela odločitev v prihodnjih šestih mesecih.
Avstrijci med drugim nameravajo navesti, da hočejo Slovenci naklepno zavajati potrošnike. Po besedah Labuggerja je namreč avstrijskoštajersko bučno olje (Steirisches Kürbiskernöl) 100-odstotno čisto bučno olje iz domačih bučnih semen.
Pri pridelavi štajersko-prekmurskega bučnega olja pa smejo biti semena pridelana tudi drugje, celo s Kitajske se jih sme uvoziti. V slovenski definiciji zaščitenega območja je zarisano zgolj območje, v katerem izvedejo predelavo bučnih semen v olje.
Pri uporabi pojma štajersko-prekmursko bučno olje utegne biti kupec zaveden, je prepričan Labugger, zato so svojim južnim sosedom skušali dopovedati, zakaj bi jih motilo, če bi svoje izdelke opremljali z nemškimi prevodi geografske označbe. "Potrošnik mora imeti možnost razločevati blagovni znamki," terja avstrijski oljar.
Slovensko bučno olje je najstarejše
"Nesmiselne se mi zdijo njihove trditve, da se hočemo prilepiti na njihovo razpoznavnost. Če daš Skandinavcu prebrati pojem štajersko-prekmursko bučno olje, ga nikoli ne bi povezal z Avstrijo," zatrjuje Gorazd Kocbek, ki je član GIZ Golica, združenja oljarn in pridelovalcev buč. "Razumem pa jih, da se počutijo ogrožene, saj dobivajo konkurenco, ki prideluje vrhunsko bučno olje."
Z Avstrijci so imeli predstavniki združenja v preteklosti veliko sestankov, na katerih so se med drugim zavezali, da geografske označbe ne bodo prevajali v tuje jezike, temveč bo zmeraj samo v slovenščini. "Kljub temu so vztrajno postavljali nove in nove zahteve. Ker se z njimi nismo mogli dogovoriti, smo sklenili, da naj razsodi Bruselj," pravi Kocbek.
Po njegovi oceni je verjetnost slovenskega uspeha 50:50. Izid bo odvisen od tega, kdo bo bolj prepričljivo predstavil svojo zgodbo. "Dejstvo pa je, da se je v Sloveniji začelo bučno olje pridelovati prej kot v Avstriji. Prva oljarna je bila zgrajena leta 1750 v Framu, Avstrijci pa so svojo dobili šele leta 1776."
V zvezi s uvozom bučnih semen Kocbek pove, da imajo Avstrijci zaščiteno geografsko poreklo, ki ima strožje predpise kot zaščitena geografska označba. "Seveda pa noben resen oljar ne bo uvažal bučnic s Kitajske, temveč jih bo kupil pri nas ali v sosednjih državah, kjer so podobne podnebne razmere in kjer gojijo enake sorte buč," je prepričan oljar iz Sv. Jurija ob Ščavnici.
