"Imam občutek, da nam je vseeno, kakšno je znanje naših učencev, samo da drugi niso boljši," je bil ironičen Janez Bečaj, predsednik državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja. Potrdil je, da so pri vseh predmetih v vseh letih raziskav ugotovili, da je osnovno znanje, torej faktografija, zadovoljivo. "Učenci pa slabo berejo navodila, težko poiščejo v njih informacije, ki so skrite," je nadaljeval. "Težave imajo tudi, če morajo obširneje razložiti misel. Težave imajo s komentiranjem. Težko denimo za določen dogodek, ki ga poznajo iz zgodovine, povedo, ali je bilo to dogajanje dobro ali slabo."

Janez Justin, predsednik komisije za spremljanje in posodabljanje učnih načrtov, je potrdil, da so mednarodni rezultati skrb zbujajoči. "Če odštejemo države, kot so Kirgizistan, Uzbekistan in Moldavija, kjer so pogoji za učence res slabi in ki v mednarodnih raziskavah zaradi tega odstopajo navzdol, smo v Sloveniji kar podpovprečni," je dejal. "Primerjati se moramo z državami EU in OECD." Justin je opozoril, da Slovenija potrebuje načrt izboljšanja izobraževanja. Spomnil je, da so druge države, ko so izvedele za svoje slabe rezultate v raziskavi Pisa, med njimi Francija in ZDA, "v trenutku, ko so izvedele za zdrs, izdelale akcijski načrt". "ZDA so angažirale fundacijo Billa Gatesa in druge premožne ljudi. Izdelali so načrt, kako v prihodnjih petnajstih letih priti na vrh."

Janez Mežan, predsednik strokovnega sveta za splošno izobraževanje, je povedal, da že pet let opažajo navedene slabe rezultate. Vendar, je dejal, strokovni svet ne more storiti dosti drugega, kot da opozori ustrezne državne institucije, naj poiščejo vzroke za takšne rezultate in sprejmejo ustrezne ukrepe. "Ko smo pregledovali odgovore na naša vprašanja, smo ugotovili, da od institucij še nismo dobili kakšnega posebnega odgovora."

"Zakaj imamo povprečne rezultate? Ker imamo podpovprečne ambicije o tem, kaj naj Slovenija doseže v mednarodnem prostoru," se je odzval minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Ambicije Slovenije so zgolj – preživeti, je prepričan minister. "Problem je sivo povprečje, grda koalicija samozadovoljstva. In kaj naj storimo?" se je vprašal. "Še isti teden, ko so bili znani rezultati Pise 2010, smo se lotili reševanja. Šli bomo k ravnateljem in v razrede." Vendar, je dejal, rezultatov ne bo, če država in njeni davkoplačevalci ne bodo pripravljeni dati niti evra več za izobraževanje. "V teh okvirjih nimamo dovolj," je bil odločen.

"Ko sem se pripravljala na to okroglo mizo, sem svoje dijake vprašala, kaj naj sporočim udeležencem," je debato poživila profesorica matematike na ŠC Rudolfa Maistra v Kamniku Marta Zabret. "Dijakinja četrtega letnika mi je rekla, naj povem naslednje: 'Odkar sem v šoli, me testirajo, preizkušajo na meni nove učne načrte in me opazujejo. Jaz pa bi rada imela samo malo miru.'" Profesorica je prepričana, da mir, ki ga potrebuje dijakinja, ni mir pred kontrolnimi nalogami iz matematike, temveč mir pred eksperimentiranjem z učnimi sistemi in učnimi načrti. "Dijaki so kot kokoške, ki jih opazujejo, koliko bodo znesle, in zato nimajo miru, da bi jih res znesle. Hoteli smo dobiti diplomante osnovne šole, ki bodo samozavestni," se je navezala na enega od poskusov reform. "Zdaj imajo visoko mnenje o svojem znanju, obenem pa je treba prilagajati rezultate preverjanj znanja, da matura sploh uspe." Zabretova je prepričana, da Slovenijo pesti "večletno dirigirano nižanje standardov". "Učitelji smo bili ves čas pod pritiskom zahteve, da morajo skoraj vsi narediti šolo. Glorificiramo uporabnost znanja, zanemarjamo pa pot do znanja." Dejala je, da je prav, da so učni cilji nastavljeni tako, da se učenci in dijaki učijo na podlagi preprostih primerov iz vsakdanjega življenja. "Vendar je lahko to samo začetna spodbuda. Ko pridemo do obravnavanja resnih težav, pa se začne trdo delo," se je s svarilom pred zanemarjanjem kompleksnega mišljenja vrnila k osnovnemu problemu, ki se kaže tudi na mednarodni ravni.

Več o okrogli mizi o šolstvu bomo objavili v petkovem Dnevniku.