Maja Gombač in Maša Goriup iz zavoda Študentska svetovalnica opozarjata, da je tak znesek precej pod povprečno tržno najemnino v Ljubljani, zato je praksa zaračunavanja dodatnega zneska po njunem mnenju precej razširjena. Razliko do dejanske najemnine najemodajalec navadno obračuna na podlagi ustnega dogovora s študentom, kar se Gombačevi in Goriupovi zdi sicer nedopustno, v praksi pa študenti nimajo druge izbire. "Če študent zavrne zahtevo po višjem plačilu, kot ga določa pogodba, ga lahko kaj hitro doleti, da zasebnik z njim sploh ne bo želel podpisati najemne pogodbe."

Tudi direktorica zavoda Študentski domovi Ljubljani Ksenija Preželj je s problematiko seznanjena: "Verjamem, da se to dogaja, ampak žal študentje to vprašanje premalokrat izpostavljajo". Po besedah Prežljeve se v zavodu s prijavami tovrstnih zlorab zato skorajda ne srečajo. Razlog za to pa poleg razmer na trgu vidi tudi v neizkušenosti zlasti mlajših študentov.

Prav zaradi tega v zavodu razmišljajo o oblikovanju nekakšne črne liste s seznamom nekorektnih najemodajalcev. Pri obračunavanju dodatnega zneska Goriupova opozarja še na to, da če ta dodatek ni prijavljen, pomeni to tudi hujši davčni prekršek, za katerega je zagrožena globa od 400 do 1200 evrov.

Poleg same najemnine so predmet zlorab velikokrat tudi stanovanjski stroški, kot je denimo poraba elektrike. Običajna praksa je, da stroške krije študent. Vendar kot pravita Gombačeva in Goriupova, se v primerih, kjer najemodajalec in najemnik živita v istem prostoru, pogosto dogaja, da je obračun stroškov nesorazmeren oziroma da študent plačuje tudi stroške najemodajalca. Prav zato Prežljeva pri obračunavanju stroškov pričakuje, da "so ti stroški zmerni. Pošteno pa bi bilo tudi, da študent dobi vpogled v stroške, saj jih s tem lažje nadzoruje". Nemalokrat se namreč zgodi, da je za visoke stroške kriva študentova malomarnost.

Ker je ponudba primernih stanovanj in sob za študente še vedno precej manjša od povpraševanja, se študentje večkrat sprijaznijo s slabšimi pogoji. Prav zato je težko oceniti, kako pogoste so tovrstne zlorabe. Tako Goriupova kot Prežljeva opozarjata, da pri tem ne smemo posploševati, saj obstaja tudi veliko korektnih najemodajalcev.

Ti so po besedah Prežljeve praviloma nekdanji študentje, ki so že doživeli izkušnje z bivanjem pri najemodajalcu. Koliko je takih, Prežljeva težko reče, zagotovo pa jih je po njenih besedah "manj, kot bi si mi želeli". Zato vse študente, ki se znajdejo v težavah, poziva, naj se obrnejo na Študentske domove v Ljubljani.