Direktorji zdravstvenih zavodov si po njihovem opažanju prizadevajo za to, da bi diplomirane zdravstvenike v vozilu zamenjali s tehniki zdravstvene nege, za volanom reševalnega vozila pa naj bi zdravstvenega tehnika zamenjal voznik brez zdravstvene izobrazbe. "Očitno se premalo zavedajo, da v primerih, kot so na primer prometne nesreče z več poškodovanimi, štejejo vsake roke in čim več znanja. Včasih so za to, ali bo nekdo ostal živ, ključne prve sekunde. Spomnimo se lahko nesreče na dolenjki, kjer sta bili usposobljenost in organiziranost celotnih ekip v reševalnih vozilih zelo pomembni," je poudarila predsednica zbornice Darinka Klemenc.
Varčevanje pri izobrazbi?
V lanskem rednem nadzoru v velenjskem zdravstvenem domu so ugotovili, da so pri reševalnih prevozih delali ljudje s prenizko izobrazbo, ta pa tudi ni bila s področja zdravstvene nege. V tem primeru je zdravstveni dom že kršil pravilnik o reševalnih prevozih, ugotavlja Klemenčeva. Nekateri direktorji želijo po njeni oceni z zaposlovanjem neprimerno izobraženih delavcev varčevati, čeprav dobijo od zdravstvene blagajne sredstva za to, da bi pri nujnih reševalnih prevozih sodelovala zdravstveni tehnik in diplomirani zdravstvenik. V zbornici se bojijo, da se bodo po teh anomalijah zgledovali tudi v drugih zdravstvenih zavodih in da bodo "najkrajšo spet potegnili pacienti".
"Če bo država dopustila znižanje standardov, se bojimo, da bo v odročnih predelih, kjer je dežuren le en zdravnik in bo ta že pri drugem bolniku, k življenjsko ogroženemu bolniku prišel laik brez zdravstvene izobrazbe. To lahko bistveno poslabša varnost oskrbovancev," je opozoril predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu pri zbornici zdravstvene in babiške nege Jože Prestor. Pravilnik o nujni medicinski pomoči je predvidel, da vozniki brez zdravstvene izobrazbe v nujni medicinski pomoči ostanejo le izjemoma, in to le do konca 2010, je spomnil.
Če bi reševalno vozilo vozil nekdo z dodatnim znanjem o prevozu potnikov, a brez zdravstvene izobrazbe, se varnost po oceni zbornice ne bi povečala. Strinjajo pa se, da bi lahko varnost pacientov povečali z obveznim usposabljanjem iz varne vožnje za voznike vozil s prednostjo.
Nenamenska poraba
V zbornici zdravstvene in babiške nege ob tem ugotavljajo, da so se reševalci s srednješolsko izobrazbo v zadnjih letih množično vključili v dodiplomsko izobraževanje. Ob vse višji izobrazbi so reševalci v sodelovanju z zdravniki v nujni medicinski pomoči tako pripravljeni prevzeti več odgovornosti pri pomoči življenjsko ogroženim pacientom. To pa bi terjalo novo klinično specializacijo za zdravstvene reševalce, so pojasnili v zbornici.
"Pobude za znižanje standardov niso prišle z naše strani. Po pravilniku o nujni medicinski pomoči naj bi se vsa sredstva porabljala namensko, pa se ne. Ne le pri kadru v reševalnih vozilih, ponekod se varčuje tudi pri številu ekip," ugotavlja direktorica celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in poznavalka področja reševalnih prevozov Marina Senčar. Po njeni oceni bi se moralo na nenamensko porabo odzvati ministrstvo za zdravje, ki jo je ugotovilo v svojih nadzorih. Izvajalcu, ki denarja ne porablja namensko, bi lahko sredstva tudi odvzeli, je spomnila: "ZZZS tega ne more narediti, smo pa seznanjeni z ugotovitvami nadzorov ministrstva. Ponekod izvajalci zagotavljajo manj, ponekod pa tudi več, kot dobijo denarja." Tudi stališča izvajalcev v zdravstvu so različna, dodaja Senčarjeva. Medtem ko nekateri menijo, da bi lahko z nižjimi kadrovskimi standardi pri prevozih bolnikov nekaj privarčevali, ZZZS dobiva tudi množične nasprotne signale, da so prevozi bolnikov danes podcenjeni in bi morali zanje plačati več.
Da Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije nima enotnega stališča glede izobrazbenih zahtev pri reševalnih prevozih, je poudaril tudi njegov direktor Metod Mezek. Ministrstvu za zdravje združenje prav tako ni podalo pobude za spremembe teh zahtev, je zatrdil. Po njegovih besedah gre za zdaj le za pobude dela direktorjev zdravstvenih zavodov, drži pa, da je tovrstnih pobud vse več. "Dejstvo je, da bomo vse bolj prisiljeni v racionalizacijo. Področje prevozov je morda eno od tistih, kjer bi lahko prišlo do sprememb. Svoje pa bo morala o tem povedati stroka," je sklenil Mezek.
